Zakoniti dediči so osebe, ki dedujejo zapustnikovo premoženje (zapuščino, dediščino), kadar zapustnik ne napravi oporoke ali je ta neveljavna.

Kdo so te osebe, določata Zakon o dedovanju, ki zakonite dediče razvršča v tri dedne rede (prvi, drugi in tretji) – glede na njihovo razmerje do zapustnika. Pri tem pa veljajo naslednja pravila:

• dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja dediče bolj oddaljenega dednega reda; primer: če deduje zapustnikov otrok, ne morejo dedovati njegovi starši ali bratje in sestre;
• znotraj istega dednega reda dediči, ki so bližji zapustniku, izključujejo od dedovanja dediče, ki so bolj oddaljeni od zapustnika; primer: če deduje zapustnikov otrok, ne more dedovati vnuk (ki je potomec otroka, ki deduje);
• pravilo o vstopni pravici: del zapuščine, ki bi pripadel dediču, če bi preživel zapustnika (pa je prej umrl), dedujejo njegovi potomci (npr. zapustnikovi vnuki, pravnuki).

V prvi dedni red spadajo zapustnikovi potomci (otroci, vnuki, pravnuki, …), njegov zakonec, zunajzakonski partner in partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

V drugi dedni red spadajo starši in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre, nečaki in nečakinje, …) ter zakonec, zunajzakonski partner in partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

V tretji dedni red spadajo stari starši zapustnika in njihovi potomci (zapustnikovi strici in tete, bratranci in sestrične, …).

Posvojenci se v vsakem primeru štejejo za potomce, posvojitelji pa za starše. Osebe, ki ne sodijo v nobenega od predstavljenih dednih redov (npr. pradedje in prababice zapustnika ter njihovi potomci), lahko dedujejo le na podlagi oporoke, na podlagi zakona pa ne.

Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group.