Čudovite fuksije so primerne tudi za bolj senčne grobove
Grobovi predstavljo zadnje domovanje ljudi, zato je prav, da jih v spomin in dokaz spoštovanja do naših bližnjih, a žal preminulih, primerno uredimo. Kako in s katerimi rastlinami bomo uredili grob, je odvisno predvsem od tega, kako pogosto lahko grob obiskujemo ter koliko prostora imamo.
Pred praznikom vseh svetih se pogosto potrudimo in še posebej poskrbimo za grobove naših najbližjih. Toda, s čim zasaditi grob? S trajnicami ali enoletnicami? Kaj pa, če je grob obložen s kamnito ploščo in prostora za posaditev rastlin sploh ni? Na vsa ta in druga vprašanja vam odgovarjamo v pričujočem prispevku.
Najenostavnejša je oskrba groba, na katerem ni gredice, torej je v celoti pokrit s kamnom. Na takšnem grobu je navadno poseben prostor namenjen bodisi vazi bodisi lončnici. V primeru, da grob obiskujem redno, lahko v vazo postavimo vedno svež aranžma iz rezanega cvetja. Kadar pokopališča ne moremo obiskovati dovolj pogosto, je lahko ena izmed rešitev vedno bolj priljubljeno in trajno plastično cvetje, katerega izgled je skoraj enak pravemu cvetju. Druga trajnejša možnost so tudi aranžmaji iz suhega cvetja in naravnih dodatkov (storži, ločje, trtin les in podobno).
Tisa je zimzelena trajnica in ne potrebuje veliko pozornosti.
Grobne gredice lahko okrasimo na različne načine, seveda v ovisnosti od tega, kako pogosto lahko grob obiskujemo. Če smo med tistimi, ki lahko pokopališče obiščejo le nekajkrat letno, je grob bolje zasaditi z zimzelenimi trajnicami, ki potrebujejo najmanj oskrbe – tako poleti kot pozimi – in so tudi najodpornejše. Na pokopališčih pogosto najdemo bršljan in tiso, pušpan, trdoleske, nizek brin, panešplje, pa tudi nizke smrečice, borovce ali ciprese. Slednje tri moramo pogosto obrezovati, saj bi jih morali sicer odstraniti, če bi se preveč razrasle in zakrile napise na nagrobni plošči. Pri grmih je tako dobro že vnaprej vedeti, kakšne širine in višine lahko rastlina doseže, da se ne razrase celo na sosednje grobove. Odločimo se lahko tudi za cvetoče trajnice, ki pa bodo grob olepševale zgolj nekaj tednov letno. Sem spadajo na primer hermelika, sivka, perjanka in hojhera.
Kadar smo med rednejšimi obiskovalci pokopališča, se lahko odločimo za enoletnice, ki potrebujejo nekoliko več nege. Še vedno imamo dve možnosti – bodisi namenimo enoletnicam prostor med trajnicami bodisi grob zasadimo zgolj z enoletnicami. V vsakem primeru pa s sajenjem le-teh velja počakati na pomlad. Do takrat se lahko informiramo o tem, kakšno nego potrebujejo ter kakšna lega jim ustreza. Sončni grobovi so primernejši denimo za begonije, eševerije in portulake, medtem ko je na senčnih mestih bolje posaditi vodenke ali fuksije.
Bršljan spada med odpornešje trajnice
Če želimo grob urediti še pred dnevom spomina na mrtve, moramo imeti v mislih, da morajo zasajene rastline dobro preživeti zimo. Jeseni tako najpogosteje sadimo mačehe. Nove sorte mačeh namreč cvetijo vse od jeseni do pozne pomladi, vendar jim je treba sproti odstranjevati odcvetele cvetove.
Pri odločanju, s čim bomo zasadili grobno gredico ne smemo pretiravati; grob in s tem celotno pokopališče naj bi še vedno dajala naraven videz, zato se raje odločajmo za enobarvne tone in ne celo paleto različnih barv. Ko gredico uredimo, moramo zanjo tudi relativno redno skrbeti. Poleg zalivanja (predvsem v vročih poletnih mesecih), je treba občasno odstraniti plevel ter poskrbeti za dognojevanje oziroma po potrebi zamenjati ali dodati svežo zemljo. Enoletnice je treba, ko odcvetijo, odstraniti, marsikatero rastlino pa je treba občasno tudi presaditi.
Upamo, da vam ti nasveti v prihodnjih dneh koristijo pri odločanju, kako urediti grobove vaših najdražjih pokojnikov pred dnevom spomina nanje. Veseli pa bomo tudi vaših predlogov in idej o urejanju grobov.
Viri:
