Priljubljenost upepelitev

sdf

Vir: www.estatevaults.com

Po svetu se srečujemo z dvema trendoma: bodisi je upepeljevanje preminulih povsem nepriljubljeno in redko bodisi je ta vrsta pokopa tako pogosta, da za pokop žar s posmrtnimi ostanki pokojnika obstajajo čakalne liste.

Poljska, 40 milijonska in v 90 % katoliška država, v smislu trendov na področju žarnih pokopov močno zaostaja za evropskim povprečjem. V le 7 % vseh pogrebov na Poljskem gre za žarne pokope, ostalih več kot devet desetin primerov pa predstavljajo klasični pokopi. Leta 2008 je tako v tej konservativni državi delovalo zgolj 10 upepeljevalnic oziroma krematorijev, ki so izvršili okoli 25.000 upepelitev, kar je malo v primerjavi z več kot 300.000 klasičnimi pogrebi.

Razloge za to nepriljubljenost upepelitev lahko najdemo v tem, da so bili prvi krematoriji na Poljskem ustanovljeni šele leta 1993, novi družbeni trendi pa lahko potrebujejo tudi več desetletij, preden se uveljavijo. Poleg tega na Poljskem še vedno živi boleč spomin na grozote 2. svetovne vojne, ko so nacisti v koncentracijskih taboriščih v krematorijih sežigali kupe ubitih Poljakov. Zato veliko število pogrebnih podjetij ter upepeljevalnic sodeluje pri iskanju sopomenske besede, s katero bi nadomestili izraz “upepelitev” oziroma “kremacija”, ki pri mnogih – zlasti pa pri starejši generaciji – zbudi negativne občutke.

sdfsf

Pogostost upepelitev sicer počasi narašča, vendar večina pogrebnih podjetij to rast ovira, saj so kremacije zanje neugodne. Z njimi ne zaslužijo praktično nič v primerjavi s klasičnimi pokopi. Bojijo se predvsem primerov, ko se ljudje odločajo za raztros pepela, saj v tem primeru ni nobenega zaslužka, niti za žare.

Hong Kong je v primerjavi s Poljsko žepna državica, ki je veliko gosteje poseljena ter obenem neprimerno manj konservativna. Na eni strani je njeno ozemlje omejeno z morjem, na drugi pa s Kitajsko, zato v tej državi komaj najdete prostor za bivanje. Podobno velja tudi za prostor, namenjenim preminulim. Po vladnih predvidevanjih leta 2016 v Hong Kongu ne bo več prostora za pokope umrlih. Klasični pokopi že dolgo sploh niso več mogoči, za žare s posmrtnimi ostanki pokojnikov pa obstajajo čakalne vrste.

Da bi zagotovili dodatna mesta za žarne grobove, so zgradili umetno pokopališče v 9 nadstropjih, ki spominja na garažno hišo. Prostor, namenjen posameznemu grobu, je manjši od parkirnega mesta in vključuje žarno nišo, veliko zgolj okoli pol metra. Prostora je za več kot 18.000 žar, a je celotno pokopališče že zasedeno.

Zaradi pomanjkanja prostora je vlada že v 80-ih letih 20. stoletja tako zvišala cene pogrebov, da so si jih lahko privoščili le najbogatejši. Zgradili naj bi še več podobnih kolumbarijev, tj. zgradb za javno shranjevanje žarnih urn, saj po nekaterih predvidevanjih na pokop že čaka več kot 50.000 žar. Čakalni seznami za upepelitve so tako dolgi, da lahko traja tudi več kot dva tedna preden je pokojnik dejansko upepeljen, zato tamkajšnja vlada – za razliko od poljske vlade – podpira alternativne načine pokopov, denimo raztros pepela v morje.

Za primerjavo naj povemo, da v Sloveniji, ki je po prebivalstvu denimo 20-krat manjša od Poljske, delujeta dve upepeljevalnici, in sicer v Ljubljani in v Mariboru. Čakalnih vrst za ta postopek pri nas ni, saj se mora upepelitev opraviti v najmanj dnevu in pol od nastopa smrti. Okoli 70 % pogrebov v Sloveniji je žarnih. Upepelitve so pogostejše v urbanih okoljih (okoli 90 %), medtem ko je razmerje med klasičnimi in žarnimi pokopi v ruralnih predelih približno 50 : 50. Slovenija s tem sodi v sam evropski vrh, napredek na tem podrčju pa je dosegla v zadnjem desetletju in pol, saj je od takrat odstotek upepelitev narasel za skoraj 50 %.

Kam pa spadate vi? Med tisto tretjino Slovencev, ki bi se odločili za klasičen pokop ali bi vam bila ljubša upepelitev?

Viri:

Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.