Kaj je evtanazija? Gre za umor? Za smrt iz usmiljenja? Za aktivno pomoč pri umiranju? Odpiram nekaj perečih vprašanj na to temo in vam ponujam nekaj mogočih odgovorov. Kakšno je vaše mnenje?
Beseda ‘evtanazija’ izhaja iz grščine in pomeni “dobro smrt”. Evtanazija – kot pomoč pri umiranju v dobro umirajočega – se navadno izvede na željo te osebe. Evtanazija pa se lahko izvede tudi v primerih, ko umirajoči te želje ne more izraziti. Poleg tega je navadno oseba na smrt bolna, a obstajajo tudi primeri, ko ni.
Evtanazija se lahko opravi na različne načine - bodisi na aktiven način kot je denimo vbrizganje smrtonosne količine ali kombinacije zdravil ali kakšne druge snovi bodisi na pasiven način kot je opustitev tistih dejanj, ki človeka ohranjajo pri življenju, npr. da osebi odklopimo cevko, po kateri se sicer prehranjuje.
V Evropi je evtanazija dovoljena v Švici, v Belgiji in na Nizozemskem, a le v kolikor je prostovoljna; torej če oseba, ki želi umreti, pozna vse okoliščine svojega zdravstvenega stanja, je prisebna in da pristanek za izvršitev evtanazije. Pri nas je kakršnakoli oblika evtanazije prepovedana in dejanja, ko oseba neozdravljivo bolnemu ali umirajočemu odvzame življenje, ali umirajočemu pri tem pomaga, so kazniva. S tem evtanazija predstavlja protipravno dejanje, glavna problematika evtanazije pa je v luči javnih razprav, ki na to temo potekajo, etične narave.
Z evtanazijo se pojavijo moralna vprašanja, kot so:
- ali sploh obstaja razlika med umorom in ‘olajševanjem smrti’?
- ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine?
- če je takšno dejanje včasih pravilno – v kakšnih okoliščinah je temu tako, kje so omejitve?
- če gre pri evtanaziji za lajšanje trpljenja, za čigavo trpljenje gre: bolnikovo ali njegovih svojcev?
Ko se podajamo v razreševanje etičnih (in tudi verskih) vprašanj, ki jih postavlja evtanazija, neizogibno naletimo na različna tolmačenja glede pomena in vrednosti človekovega obstoja, življenja ter različne poglede na to, ali si posameznik lahko sam odreja nastop smrti oziroma končanje življenja.
Argumenti za
Zagovorniki evtanazije pravijo, da bi moralo biti v vsaki civilizirani družbi človeku zagotovljeno dostojanstveno umiranje, kar pomeni umiranje brez bolečin. Če tega sami ne morejo storiti, jim pri tem – po njihovem mnenju – smejo pomagati drugi.
Poleg tega je naše telo le naše, zato nam je dovoljeno z njim početi, kar želimo. Potemtakem je umetno podaljševanje življenja ali podaljševanje življenja tistemu, ki tega noče, napačno. Pravijo celo, da je prisiljevanje tistega, ki si želi končati svoje življenje, v to, da naj življenje podaljša, kršitev osebne svobode in človekovih pravic. Nemoralno je tudi, da nekoga prisilimo v ohranjanje življenja, če pri tem trpi neznosne bolečine. Tako kot samomor ni zločin, tudi evtanazija ne bi smela biti zločin.
Argumenti proti
Argumenti proti evtanaziji prihajajo zlasti s strani predstavnikov različnih verskih skupnosti, ki menijo, da je življenje sveto, da je darilo od Boga ter da ima posledično samo Bog pravico odločati, kdaj in kako končati posameznikovo življenje. Evtanazija tudi pomeni razvrednotenje življenja, v smislu, da nekatera življenja potemtakem niso vredna obstoja.
Ostali nasprotniki se bojijo predvsem zlorab zakonodaje, ki bi urejala to področje. Tako bi lahko bila evtanazija izvedena tudi nad tistimi ljudmi, ki si niso zares želeli umreti in bila tako uporabljena kot alibi za umor.
Zakaj se ljudje odločajo za evtanazijo?
Večina ljudi meni, da je glavni razlog za to, da se nekdo odloči za evtanazijo, neznosna bolečina, ki bi jo sicer posameznik moral prenašati preostanek svojega življenja. Dejansko pa so raziskave v ZDA in na Nizozemskem pokazale, da je to razlog v manj kot tretjini primerov, ko so se osebe odločila za izvedbo evtanazije.
Neozdravljivo bolnim ljudem se lahko kvaliteta življenja močno zmanjša zaradi različnih fizičnih omejitev, kot je paraliza, nezmožnost požiranja, nesposobnost zadrževanja blata ali vode in podobnega. Takšni razlogi so precej pogosti med tistimi, ki so se za evtanazijo že odločili. Pomemben faktor predstavlja tudi psihološko stanje posameznika; denimo depresija, strah pred izgubo dostojanstva in odvisnostjo od nekoga tretjega, občutek, da nekomu predstavljajo breme.
V vsakem primeru zahteve po uzakonjenju evtanazije niso enostavne in takšen proces zahteva poglobljeno analizo, zlasti pa poglobljeno javno razpravo. V njej lahko svoj delež prispevate tudi vi. Na kateri pol se postavljate – ZA ali PROTI?
Vir:
Za evtanazijo bi se odločila v primeru, da bi moja bolezen tako napredovala, da moje življenje ne bi bilo več vredno življenja.Bolje bi bilo, da se sprejme ustrezen zakon, ki bi to natančno urejal, kot pa, da se to počne , kot sedaj, samovoljno, celo “po zvezah”(a ne po želji umirajočega). Kajti zdravnik ni bog, ampak pomočnik pacientu.
Slišim, da tudi Slovenci hodijo v Švico umirat (za 7000 evrov). ehhhhhhhhhhhh
Ko pride človek do 50 leta starosti, bi moral dobiti za podpisati ali želi v primeru, da ne bo več vredno živeti zaradi nikakršnih možnosti za ozdravitev, evtanazijo.