V sredo, 17. novembra, se je Mojca Mavec v oddaji Dobro jutro s predstavniki pogrebnih podjetij pogovarjala o alternativnih načinih pokopa. O čem točno je tekla beseda, preberite v nadaljevanju.
Pokopališče Žale
V oddaji Dobro jutro, ki je na 1. sporedu RTV Slovenije vsak delovnik med 7. in 10. uro, je Mojca Mavec z gosti obravnavala temo alternativnih pogrebov. Ti so – tako širše v Evropi kot pri nas – vedno pogostejši. Vse manj ljudi se namreč odloča za klasične pogrebe v krstah s pogrebci v temnih oblačilih, čemur smo pritrdili tudi njeni sogovorniki: poleg mene, Elvine Babajić, predstavnice podjetja Pogrebne storitve Babajić, še g. Bojan Lepičnik, direktor ljubljanskih Žal ter g. Marko Ugrin, predstavnik Komunale Koper. In kaj smo povedali? Kakšne so alternativne možnosti pri pogrebih? Kje so meje? Je razmišljanje o teh temah še vedno tabuizirano?
Vsi v en glas smo pritrdili dejstvu, da se običaji spreminjajo. Pogrebna dejavnost kot ena najstarejših dejavnosti sploh se je v zadnjem času močno spremenila, predvsem je postala bolj zanimiva. Ljudem namreč nudi več izbire, več inovativnosti. V zadnjih 30 letih, tj. odkar je bil v Ljubljani zgrajen prvi krematorij, je pri nas opazen velik (tudi miselni) preskok – prišli smo od točke, ko so bile upepelitve zelo redke, do točke, ko smo v tem pogledu prehiteli večino Evropskih držav. Danes se v Sloveniji kar 76 odstotkov ljudi odloči za upepelitev.
Pri pogrebnih običajih pa pride do izraza tudi znana slovenska skromnost; po besedah g. Bojana Lepičnika je vedno več cenenih nagrobnih kamnov. Vse številčnejši so primeri ekonomsko najugodnejših načinov pogreba, tj. raztrosov pepela. V tem primeru namreč ni treba odšteti denarja za grobno parcelo, spomenik ipd. Takšno mnenje so izrazili tudi gledalci, ki so klicali v oddajo; veliko ljudi je zgroženi nad ceno pogreba. Že sama parcela, na kateri bo kasneje pokojnik pokopan stane povprečnega Slovenca veliko oziroma preveč. To je morda res, vendar so, kot smo zagotovili gostje oddaje, cene pogrebnih in pokopaliških storitev pri nas, v primerjavi s tujino, še vedno ugodne.
Se pa omenjenim spremembam v pogrebnih običajih še ni prilagodila slovenska zakonodaja. Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti namreč izvira iz leta 1984, ko so bili običaji pri nas precej drugačni. To pomeni, da moramo, kadar si želimo pogreb, ki sega izven okvirov klasičnih pogrebov, preko veliko uradnih postopkov, saj potrebujemo cel kup dodatnih dovoljenj in potrdil. Hranjenje pepela pokojnika doma pa denimo – za razliko od sosednje Italije – pri nas sploh ni dovoljeno.
Vpliv Italije je najbolj očiten na Primorskem. Kot je povedal g. Ugrin so na območju Kopra klasični pogrebi v krstah (ki so značilni za Italijane) veliko bolj pogosti kot v preostalem delu Slovenije, čeprav počasi upepelitve tudi tam postajajo bolj priljubljene. Se pa koprska komunala od leta 2002 ukvarja tudi s pokopi oziroma raztrosi pepela v morje – takšnih primerov je okoli 30 na leto. Takšen način pa, vsaj glede na odziv gledalke, pri nekaterih Primorcih ni preveč priljubljen, saj – čeprav ni v človeškem pepelu, ki se ga raztrosi v morje prav nič oporečnega – védenje o tem, da človeški pepel konča v morju in s tem na primer tudi v ribah zbuja določen odpor.
Človeški diamant
Naše podjetje, podjetje Pogrebne storitve Babajić, pa je poleg drugih možnosti predstavilo tudi verjetno najnovejši način ‘pokopa’ na Slovenskem, tj. diamantni pogreb. Gre za edinstvene, prave diamante, ki so pri visoki temperaturi in pod visokim pritiskom izdelani iz vsaj pol kilograma pepela pokojnika. Stranke diamante nato lahko tudi vstavijo nakit. Tovrsten pogreb se lahko, kot sem povedala v oddaji, tudi kombinira z žarnim pogrebom na pokopališču.
Izpostavili smo tudi, da so pogreb, smrt in povezane teme še vedno tabuizirane. Le redki so tisti, ki si upajo o teh zadevah odprto in javno spregovoriti. Ljudje ostajajo zadržani – tako do samega razmišljanja o smrti in pogrebih vnaprej, pred samim nastopom smrti, kot tudi do alternativnih pogrebov, kot je diamantni. Kljub temu se v podjetju Pogrebne storitve Babajić trudimo uveljaviti ta alternativni način pokopa, ki je vse bolj priljubljen v bližnji Nemčiji in na Japonskem. Počasi, kot nekoč upepelitve, bi lahko tudi ta način pokopa postal obče sprejemljiv.
Tudi poizvedovanje med ljudmi na ulici je pokazalo, da klasični pogrebi resnično niso več priljubljeni; večina ljudi, ki so stopili pred kamere, je namreč izrazila željo po upepelitvi, ki bi ji sledil bodisi raztros pepela ali pa pokop žare. Slovenci smo torej precej naklonjeni reklu: “Prah si in v prah se povrneš”.
Celotno debato pa si lahko ogledate na tej spletni povezavi: rtvslo.si
Viri:
- Fotografija: www.zale.si, lastni arhiv
