Princesa ljudskih src je nenadoma preminila v skrivnostni prometni nesreči pred trinajstimi leti in pol. Njena smrt je odmevala po vsem svetu, ki se je takrat odel v črno in neutolažljivo jokal.
O princesi
Diana, valižanska princesa, prva žena britanskega prestolonaslednika princa Charlesa in mati princev Williama ter Harryja, je bila verjetno najbolj slavna in priljubljena članica britanske kraljeve družine. Življenje je nenadoma izgubila 31. avgusta leta 1997, leto dni po ločitvi od princa Charlesa, v prometni nesreči v Parizu.
Princesa, rojena kot Diana Spencer, članica aristokratske angleške družine s kraljevimi koreninami, ni bila znana le v svoji domovini, temveč je srca povsem navadnih ljudi osvojila po vsem svetu. Princesa ljudskih src je bila spoštovana zaradi svoje preprostosti, dostopnosti, dobrodelnosti ter aktivne podpore Mednarodni kampanji za prepoved pehotnih min.
Dianina smrt – nesreča ali zarota?
Njena smrt je bila dolgo ovita v skrivnost ter tarča mnogih teorij zarote, ki jih je spodbudil zlasti Mohammed Al-Fayed, oče v nesreči prav tako preminulega Dianinega spremljevalca Dodija Al-Fayeda. Mohammed Al-Fayed je navrgel možnost, da sta bila Diana in Dodi umorjena. Njuno smrt naj bi zakrivile britanske tajne službe, da bi se monarhija izognila škandalu, saj naj bi bila Diana v času smrti noseča.
Preiskave francoskih oblasti so sicer pokazale, da je bil voznik avtomobila vinjen in da je bilo v njegovi krvi prisotnega preveč alkohola. Poleg tega je vozil občutno prehitro. Kritika s strani preiskovalcev pa je letela tudi na fotografe oziroma paparace, ki so sledili avtomobilu princese Diane in Dodija Al-Fayeda, in pred katerimi naj bi Diana in Dodi bežala. Kljub temu preiskovalci niso potrdili, da bi bili paparaci odgovorni za smrt princese.
Princesina smrt pretrese Veliko Britanijo in svet
Ko se je novica o njeni smrti razširila, se je v črno odel ves svet. Ves svet je žaloval in ves svet jokal. Dianina smrt je pomenila izgubo pomembne javne osebnosti, ki je prinesla liberalizacijo in približanje britanske monarhije navadnim, povprečnim ljudem. Najbolj fotografirana ženska je postala mučenica in svetnica, v ljudeh pa zbudila neizmerno žalost, ki jo nekateri vidijo tudi kot kolektivno blodnjo, histerijo in trans.
Britanci so pred Kensigtonsko palačo, v kateri je v Londonu prebivala, prinesli več kot milijon šopkov rož, s katerimi so izražali svojo žalost in sočutje s člani njene družine. Ljudje so tam žalovali ter v nepredstavljivo dolgih vrstah v miru čakali na vpis v knjigo žalovanja.
Veličasten pogreb princese Diane
Iz njenega londonskega domovanja je krsta 6. septembra 1997 ob 11. uri dopoldne krenila proti kraju javne pogrebne slovesnosti, Westminstrski opatiji. Za njo so stopali njena sinova z očetom Charlesom, dedkom Philipom ter princesinim bratom Earlom, ki jim je sledila kolona ljudi, dolga več kot 6 kilometrov. Do prihoda v opatijo dve uri pozneje so cerkveni zvonovi odzvanjali vsako minuto.
Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je bila britanska zastava pred Buckinghamsko palačo, tj. uradno rezidenco britanske kraljice, v znak žalovanja in spoštovanja spuščena na polovico droga. To je bil pomemben in prelomen signal občutkov kraljice in njene družine, ki je po hladnem molku ob smrti, na ta način spregovorila ob pogrebu. Diana namreč v trenutku smrti ni bila več članica kraljeve družine, ki bi si zaslužila takšno čast.
Javne pogrebne slovesnosti v Westminstrski opatiji se je poleg članov kraljeve družine udeležilo ogromno tako domačih kot tujih politikov in drugih javnih osebnosti (npr. Hillary Clinton, Henry Kissinger, Tom Hanks, Luciano Pavarotti, Steven Spielberg, Tom Cruise, Margaret Thatcher), ter kar 3 milijone drugih obiskovalcev. Poleg tega naj bi si neposredni prenos slovesnosti ogledala skoraj polovica človeštva, in sicer 2,5 milijardi ljudi. Prav zaradi tega, ker sta njena smrt in pogreb zasenčila vse ostale dogodke po svetu v tistih dneh – tudi denimo smrt matere Terezije, ki jo je princesa sicer občudovala – velja slednji za enega največjih in najveličastnejših sploh.
Pogrebna slovesnost je bila milo rečeno ganljiva; Dianini sestri sta prebrali govore in poklone, prav tako je to storil njen brat, ki je Diano označil za “samo bistvo sočutja, dolžnosti, okusnega sloga in lepote.” V svojem govoru je za njeno smrt okrivil medije in jih pozval, naj preprečijo podobno usodo njenih sinov in ju zaščitijo. Precej kontroverzen govor je požel spontan in topel aplavz.
Na snidenje, angleški cvet
Princesa Diana je bila dobra prijateljica britanskega pevca Eltona Johna, ki je na njeni pogrebni slovesnosti zaigral priredbo svoje pesmi ‘Candle in the Wind’ (Plamen sveče v vetru). Preimenoval jo je v ‘Goodbye, England's Rose’, kar bi v prevodu pomenilo ‘Na snidenje, angleški cvet’. V dveh mesecih po smrti je nova različica pesmi postala najbolje prodajana pesem vseh časov, zaslužek od prodaje pa je Elton John namenil Dianinim najljubšim človekoljubnim in dobrodelnim organizacijam.
Javna pogrebna slovesnost se je končala zaprta za javnost z zasebno slovesnostjo najožjih članov njene družine. Diana je bila pokopana na otoku na jezeru, v srcu posestva družine Spencer v Althorpu na angleškem podeželju.
Kritika žalovanja
Seveda je bilo to globoko žalovanje za princeso Diano, ki je zaobjelo pravzaprav ves svet, tudi kritizirano. Filozof Anthony O'Hear je odziv javnosti na Dianino smrt označil za neracionalnega in celo histeričnega. Ta fenomen naj bi spodbujali mediji, in sicer do te mere, da je postala slika realnosti in realne izgube precej popačena.
V vsakem primeru in ne glede na kritike je jasno, da se je Dianina smrt dotaknila skoraj vseh kotičkov sveta. Spraševati se, zakaj je temu tako, je po mojem mnenju odveč. Diana je bila slavna in obenem spoštovana, prinesla je spremembe, ki jih brez nje verjetno ne bi bilo. In tudi na njen račun je britanska kraljeva družina danes bolj priljubljena kot je bila nekoč.
Viri:
- news.bbc.co.uk
- www.princess-diana.com
- Fotografija: en.wikipedia.org
