Vsaka izguba, najsi gre za sorodnika, prijatelja ali ‘samo’ znanca, nas zaznamuje, oblikuje in nas dela takšne kot smo. Morda to še najbolj velja za izgubo otroka, ki nas globoko zaznamuje za večno, še posebej, če je otrok preminil povsem na začetku svojega življenja.
Vsako žalovanje je težko in nemogoče je reči, da je kakšno težje od drugega. Pa vendarle z vidika narave človekovega življenja starši navadno pričakujejo, da jih bodo otroci preživeli. Kajti ko postanemo starši, nam otroci pomenijo vse na svetu. In če jih izgubimo, izgubimo tudi ves svet, ki nas obdaja. Značilni občutki so občutki nemoči, jeze in obupa ter globoke žalosti. Kot vsako žalovanje, tudi žalovanje za preminulim otrokom zahteva čas. Pri sprejemanju smrti otroka lahko pomembno vlogo odigrajo sorodniki ali prijatelji žalujočih staršev. Slednji izpostavljajo cel kup zlatih pravil, ki jih velja upoštevati – morda ne le pri srečevanju z žalujočimi starši, temveč žalujočimi osebami nasploh.
- Naj vas ne bo strah pred žalujočimi starši omenjati preminulega otroka – tudi, če ga niste nikoli spoznali.
- Če starši ob omembi otroka zajočejo, s tem ni nič narobe in ne gre za vašo napako. Jok potrebujejo, saj celi rane in jim pomaga pri lajšanju bremena.
- Pogovor o preminulem otroku je pomemben, kajti starši izogibanje pogovoru o njem razumejo kot znak, da ste na otroka pozabili. Starši imajo svojega otroka – čeprav ga ni več – še vedno radi, zato pokažite, da ga imate radi tudi vi.
- Staršem jasno povejte, da vam je žal za smrt njihovega otroka in da mislite nanje. Tako jim boste najbolj neposredno sporočili, da vam resnično ni vseeno.
- Morda se zdi nenavadno, toda smrt otroka za starše ni grd spomin. Želijo se spominjati svojega otroka, ljubezni in sanj, ki so jih gradili zanj. Poskrbite, da se bodo starši zavedali, da so ti spomini tudi za vas dragoceni.
- Tudi če gre za smrt še nerojenega otroka, starši to razumejo kot smrt otroka, s katerim so skupaj rastli. Torej se ne pretvarjajte, da otrok ni nikoli obstajal, da ni bil resničen, da je bil le zarodek, če ni nikoli ugledal luči sveta. Za starše je predstavljal življenje, imel je srček, nogice, rokice in obrazek. Otrok je živel.
- Razumite, da ljudje žalujemo na različne načine, zato staršev ne obsojajte, če ne žalujejo tako, kot vi menite, da bi morali. Ljudje se z istimi dogodki soočamo na različne načine, ne obstaja noben vzorec žalovanja, ki bi nam povedal, kdaj prebolimo smrt. Zato ne pričakujte, da bodo starši nehali žalovati v nekaj tednih ali nekaj mesecih. Preboleli bodo ob svojem času, toda pozabili ne bodo nikoli.
- Ne izogibajte se staršev, ki so izgubili svojega otroka. Res je, da srečevanje z njimi ni praznik in da je čustveno naporno tudi za vas, toda poskrbite, da zaradi tega ne bodo izolirani od preostalega sveta. Zmedeni so in hitro lahko pričnejo čutiti, da je vse skupaj njihova krivda.
- Še posebej pomembni, vendar žalostni dnevi so predviden datum poroda, datum rojstva otroka, materinski dan in druga praznovanja. Pomembno je, da zlasti ob teh dneh prijateljem ali sorodnikom, ki so izgubili otroka, stojite ob strani.
- Starše je izguba otroka globoko spremenila; nikoli več ne bodo isti, zato ne pričakujte, da zopet postanejo ‘takšni kot so bili’. Razočarani boste, oni pa prizadeti. Normalno je, če so njihove ideje, sanje, prepričanja in vrednote sedaj drugačne. Sprejmite jih spremenjene.
- Ne tolažite jih z dejstvom, da lahko imajo drugega otroka! Vsak otrok je edinstven in tako nenadomestljiv. Vse, kar si starši v trenutkih žalosti želijo, je obuditi preminulega otroka, in tega nov otrok ne more spremeniti.
- Bodite sproščeni, kadar govorite o preminulem otroku, čeprav je težko. Če žalujoči starši začutijo vašo nesproščenost, bodo nemirni postali tudi sami. Razumite pa, da jim ni lahko ob prisotnosti drugih nosečnic – preprosto ljubosumni so.
- Izogibajte se tudi tolaženja v smislu “Saj bo vse okej”. Nič ne potrjuje teh in podobnih izjav in v trenutkih največje žalosti staršem ne koristijo. Ali lahko z gotovostjo trdite, da bo vse okej? Kaj pa, če se jim podobno zgodi še enkrat?
- Če gre za smrt otroka pred porodom, prav tako ne tolažite staršev s tem, da jim pravite, da jim je mati narava na tak način sporočila, da je bilo nekaj z otrokom narobe. Za starše je njihov otrok popoln in ne zanima jih, kaj po vašem mnenju sporoča mati narava.
- Četudi so žalujoči starši v stiku s svojo družino in ostalimi prijatelji, ne mislite, da jim je vaša pozornost odveč. Največkrat tako razmišlja veliko ljudi in zato na koncu starši ostanejo sami s svojo žalostjo.
S temi nasveti sem vam skušala približati čustveno stanje in iskrene želje žalujočih staršev. Upam, da boste morali o njim čim manj razmišljati. Če pa boste že prisiljeni, jih vzemite v obzir kot dobronamerne predloge, saj boste tako polepšali marsikateri trenutek staršev, ko se spopadajo z bolečino ob izgubi otroka.
Vir:
