Ukinitev ali omejitev pogrebnin in posmrtnin?

Z zdravstveno reformo, ki je napovedana že kar nekaj časa, naj bi bile ukinjene oziroma omejene pogrebnine in posmrtnine, tj. pravice, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in predstavljajo pomembne prispevke države svojcem ob izgubi.

Kot smo že pojasnjevali na www.pogreb-ni-tabu.si, sta pogrebnina in posmrtnina točno določena denarna zneska, ki ju Zavod za zdravstveno zavarovanje izplača svojcem po smrti posameznika; izhajata iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pokojnika oziroma iz statusa vzdrževanega člana svojca pokojnika. Obe izplačili torej ureja Zavod za zdravstveno zavarovanje, vendar naj – če bo zdravstvena reforma sprejeta – kmalu temu ne bi bilo več tako.

Minister za zdravje Dorjan Marušič namreč že nekaj časa napoveduje korenito reformo slovenskega zdravstva, s kateri bi zagotovili, da bi zdravstveni sistem pri nas postal učinkovitejši in preglednejši. Eden izmed napovedanih korakov pri izvajanju reforme je črtanje različnih pravic iz košarice zdravstvenega zavarovanja. Mnogi namreč svarijo, da je košarica pravic v Sloveniji prebogata, in da trenutni sistem posledično ne more biti dolgoročno vzdržen.

Boris Kramberger iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je pripravil temeljito analizo stanja na tem področju v državah Evropske unije, te očitke zavrača. Ker pravic po njegovem mnenju nimamo preveč, temveč je le celotno področje precej neurejeno in pogosto nejasno, bi bilo po njegovem mnenju dobro čim prej čim bolj eksplicitno določiti, kaj kot pravica izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kaj ne.

Med tistimi pravicami, ki bi jih iz košarice pravic izločili, poleg nenujnih reševalnih prevozov, zdravil z vmesne liste in zdraviliškega zdravljenja minister Marušič omenja pogrebnine in posmrtnine. Ti dve namreč nista zdravstveni pravici, saj do njunega nastopa pride šele po zaključenem zdravljenju. Sta pa socialni pravici, zato minister za zdravje predlaga, da pogrebnina in posmrtnina ne bi bili povsem izbrisani pravici, temveč bi prešli med socialne pravice, tj. pravice namenjene socialno šibkim.

Pogrebnina in posmrtnina sta v javnosti večkrat opredeljeni kot slovenska posebnost, vendar dejansko obstajata tudi v več drugih državah. Kot pravice, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so namreč pogrebnine in posmrtnine v veljavi tudi na Nizozemskem, Danskem, v Nemčiji, Luksemburgu, Grčiji in Avstriji, medtem ko so to v Franciji pravice, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja

Krambergerjeva analiza kaže, da vsi evropski zdravstveni sistemi težijo k univerzalni košarici. Tako je tudi pri nas trend in želja, da bi bile vse za zdravje pomembne storitve čim bolj dostopne, čeprav to ne pomeni nujno tudi tega, da bi bile z zavarovanjem pokrite vse storitve, ki jim medicina nudi. Treba je torej postaviti prioritete v zdravstvu ter določiti, katere storitve bodo v prihodnje najnujnejše ter bodo posledično potrebovale več zagotovljenih javnih sredstev. Dejstvo je, da se prebivalstvo stara, kar bo na dolgi rok pomenilo vedno več smrti ter s tem povezanih izplačil posmrtnin in pogrebnin. V katero smer bo šla reforma, pa bomo še videli.

Vsem napovedim navkljub namreč vendarle še ni jasno, kdaj naj bi bila zdravstvena reforma uresničena. Poleg tega tudi ni povsem jasno, ali bi bili ob reformi zdravstvenega sistema pravici do pogrebnine in posmrtnine popolnoma izbrisani, ali pa bi se res le prenesli iz enega na drug naslov in bi bili denimo financirani iz naslova socialne pomoči ali pokojninskega zavarovanja.

Čeprav ostaja še veliko nejasnosti, menimo, da je prav, da o ukinitvi ali omejitvi obeh pomembnih oblik denarne pomoči oziroma refundacije že sedaj odprto spregovorimo, saj je sprejetje reforme navsezadnje odvisno tudi od javne razprave.

Vir:

Oglasi
Tagszakon

Oddaj komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.