V upepeljevalnici

O tem, da se za žarne pogrebe odloča vse več in več ljudi, smo pisali že večkrat. Nismo pa še pojasnili, kako postopek upepelitve poteka ter kdo in kako zanj poskrbi. Slednje boste izvedeli v spodnjem prispevku.

Vse, kar živi, mora tudi umreti. Ob srečanju s tem neizogibnim dejstvom se z njim spopademo na različne načine ter z različnimi občutji. Velikokrat z zanikanjem. Da je smrt nekaj povsem vsakdanjega pa dobro vedo tisti, ki se z njo srečujejo vsak dan – med njimi so tudi zaposleni v upepeljevalnici, ki občasno tudi navadnim ljudem dovolijo vstop v te tuje prostore.

Upepeljevalnice pri nas

V Sloveniji je dandanes med 60 in 70 odstotki pokopov žarnih. V ta namen delujeta dve upepeljevalnici oziroma krematorija: manjši v Mariboru ter večji na ljubljanskih Žalah. Slednji deluje že skoraj 33 let in to 24 ur dnevno, od ponedeljka do petka, če je pokojnikov veliko število pa tudi ob koncih tedna. Velja za enega boljših v Evropi, vanj pa vozijo pokojnike iz vse Slovenije. Za sežige poskrbijo v štirih pečeh, v katerih človeško truplo gori približno uro in pol. V tem času nastane med tri do pet litrov pepela, saj zgori skoraj vse – le kosti ne.
V posamezno peč lahko naenkrat vložijo le po eno krsto, zato lahko denimo na Žalah dnevno upepelijo do 48 pokojnikov, kar si lahko svojci tudi ogledajo (vendar je takih primerov malo). Vse štiri peči so računalniško vodene ter prikazujejo notranje temperature, ki se med upepelitvijo gibljejo med 700 in 1100 stopinjami. Prikazana je tudi temperatura pri izpustu dimnih plinov v dimnik ter preostali čas upepelitve.

Kako poteka upepelitev?

Preden je truplo pokojnika odpeljano v upepeljevalnico leži v hladilni komori na temperaturi med šest in osem stopinjami Celzija. Ko se svojci pokojnika dokončno odločijo, da bo le-ta upepeljen, truplo prestavijo v poseben prostor, kjer zaposleni v upepeljevalnici pokojnika uredijo – ga umijejo, počešejo ter oblečejo v sanitarna oblačila oziroma oblačila po izbiri svojcev. Nato ga položijo v krsto za upepelitev. Še enkrat ga pregleda mrliški oglednik, da bi potrdil identiteto ter preveril zobni status in morebitne priložene predmete. Odstrani tudi morebitni srčni spodbujevalec ter nazadnje krsto zapečati pri pokojnikovih nogah in pri glavi.

Upepeljevalec potem z delovnim nalogom prevzame krsto, ki je opremljena s podatki o pokojniku, tj. o identiteti ter datumu in zaporedni številki upepelitve. Doda ji še šamotno ploščico z zaporednimi številkami, ki gre skupaj s krsto v peč, vendar pri tem ne zgori. Tako lahko po koncu upepelitve točno vedo, kdo je bil upepeljen; ploščica je skupaj s pepelom vstavljena v žaro, zato je tudi v njej razvidno, kdo in kdaj je bil upepeljen.

Ko se upepelitev zaključi, v krematoriju pepel shranijo v posebno posodo, ki jo nato odnesejo v mlin, da zmanjšajo še volumen kosti. Vse skupaj dajo nato v žaro, v kateri je shranjeno prav vse, kar ostane po upepelitvi, torej tudi žlahtne kovine ali drugi implantirani deli v telesu – razen tistih predmetov, ki jih zaradi velikosti ni moč položiti v žaro. V žaro položijo tudi šamotna ploščica, nato pa jo zapečatijo s posebnimi kleščami. Nazadnje se osnovna žara s pepelom položi v okrasno žaro, ki jo izberejo svojci oziroma drugi bližnji pokojnika.

Kdo skrbi za upepelitve?

Za celoten postopek upepelitve poskrbijo usposobljeni upepeljevalci, katerih delo je psihično in fizično zelo naporno, čeprav zanje velja, da morajo znati potegniti ločnico med delom in zasebnim življenjem. Kljub temu jih veliko pove, da je njihovo delo v družbi še vedno sprejeto kot tabu, kot tarča nespoštovanja ali celo posmeha. Nasprotno pa menim, da bi morali prav ti ljudje biti deležni največ spoštovanja, saj opravljanje tovrstnega dela zahteva posebno stopnjo profesionalnosti, spoštljivosti ter pietete – ki jih vsekakor niso zmožni pokazati vsi.
Viri:
Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.