Vsak lahko sam sestavi veljavno oporoko, vendar ...

... se je v določenih primerih vseeno koristno posvetovati s pravnim strokovnjakom, ki nam pomaga premoženjske zadeve za primer smrti urediti po naših željah, obenem pa nas zavaruje pred napakami, ki bi jih lahko storili sami."

Zakon o dedovanju kot eno od veljavnih oblik oporoke določa t.i. lastnoročno oporoko, to je oporoka, ki jo oseba sama lastnoročno napiše in podpiše. Obstajajo primeri, ko taka oblika tudi povsem zadosti vsebinskim željam in namenom oporočitelja, npr. takrat, ko je dedič en sam ali ko je zapuščina neznatna ali ko je zapustnik svoje premoženje že razdal s pogodbami med živimi (darilna, izročilna, o dosmrtnem preživljanju ipd.). Možno je tudi, da zapustnik ne napiše oporoke, ker želi, da po njegovi smrti nastopi zakonito dedovanje, kjer dediče in njihove deleže na zapuščini določa zakon.

… vendar pa vsi primeri niso tako enostavni

Niso pa vse situacije in želje vseh zapustnikov tako preproste. Možne situacije, pri katerih je treba pred zapisom oporoke dobro razmisliti in pretehtati vse okoliščine, so:

  • obstaja dvom o oporočni sposobnosti (npr. pri duševni bolezni);
  • zapuščina je obsežna in/ali večje vrednosti;
  • dedičev je več;
  • ni povsem jasno, kdo so dediči;
  • zapustnik je s svojim premoženjem razpolagal že pred smrtjo, npr. z darilno pogodbo; to dejstvo ima namreč lahko odločilen vpliv na dedovanje;
  • obstaja verjetnost, da bo nek dedič zahteval nujni delež;
  • zapustnik želi, da nek dedič sploh ne bi dedoval po njem, niti nujnega deleža;
  • zapustnik želi dedičem naložiti določene obveznosti, npr. glede pogreba, vzdrževanja groba, skrbi za mladoletne ali nepreskrbljene dediče;
  • zapustnik želi za določeno osebo, ki ni dedič, določiti kakšno pravico, npr. dosmrtno služnost stanovanja;
  • zapustnik želi z oporoko priznati kakšno dejstvo, npr. očetovstvo ali obstoj zunajzakonske zveze;
  • zapustnik hkrati živi v zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti;
  • zapustnik živi v istospolni partnerki skupnosti;
  • zapustnik želi določiti osebo, ki naj deduje, če postavljeni dedič ne bi dedoval (ker bi npr. umrl pred zapustnikom ali ker bi bil spoznan za dedno nevrednega);
  • zapustnik že ima napisano oporoko, ki pa jo želi spremeniti;
  • želja je, da bi dediči plačali čim manj davka na dediščine in darila;
  • zapustnik bi rad svoje premoženje ali njegov del namenil za nek splošno koristen namen (ustanova, fundacija);
  • zapustnik bi rad svoje premoženje razdelil že pred smrtjo.

Kako lahko pomaga izkušen pravni svetovalec?

Dober pravni svetovalec bo najprej poslušal, nato spraševal ter nato povedal svoje mnenje in predlagal rešitev oziroma možne scenarije. V praksi se pogosto izkaže, da ljudje ne poznajo vseh možnosti, ki jih daje zakonodaja, po drugi strani pa se mnogi tudi ne zavedajo omejitev (npr. nujni delež, prepoved postavitve dediča dediču ipd.). Ker je pri dedovanju dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, imajo vsakdo na voljo dovolj možnosti, da v skladu s svojimi željami in prepričanji določi, kaj naj se z njegovim premoženjem dogaja po njegovi smrti (ali pa še v času njegovega življenja). Izkušen pravni svetovalec mora poleg pravil o dedovanju do potankosti poznati tudi sodno prakso, v svoje svetovanje pa vpletati tudi znanje z drugih področij, kot je davčno pravo, pogodbeno pravo in družinsko pravo.

Katere so dodatne storitve, ki jih lahko zahtevate?

Pravna pisarna, ki se ukvarja z dednim pravom, bo poleg svetovanja in sestave besedila oporoke zagotovila tudi dve oporočni priči, ki pomenita dodatno varnost v smislu morebitnega dokazovanja vsebine oporoke in oporočne sposobnosti; prav tako mora ponuditi hrambo oporoke v primernem prostoru (sef), po želji pa tudi sodelovanje notarja (notarska oporoka in vpis oporoke v register oporok).

Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group.

Oglasi

3 comments

  1. Sanja 8 december, 2011 at 16:01 Odgovori

    Pozdravljeni!

    Mi lahko poveste in utemeljite odgovor na vprašanje, če je oporoka, objaljena na spletnem portalu npr. Facebook sploh veljavna. Prosim, da mi vsaj okvirno napišete, na kater zakon oz. katere člene se to nanaša.

    Najlepša hvala za odgovor.

    Lep pozdrav

    Sanja

  2. Matija Jammnik 9 december, 2011 at 11:48 Odgovori

    Zakon o dedovanju, ki možne oblike oporoke ureja v členih 63 do 77, oporoke, kot jo omenjate, ne priznava za veljavno.

Dodaj komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.