Jok in solze sta pojava, ki hitro pritegneta pozornost, pa čeprav to vidimo le na mimoidočemu na ulici, junaku v filmu, pacientu pri svetovanju in psihoterapiji. Kot da vsi v tem trenutku čutimo, da se dogaja nekaj pomembnega.
To, da nekdo joče na čustven način, skriva solze ali pa celo joče od sreče, ne spreminja dejstva, da takšen prizor pri večini ljudi izziva občutek neprijetnosti.
O jokanju
Na temo solz in joka je napisano veliko knjig in člankov. Da obstajajo različne vrste joka, je v svoji knjigi prav tako objavil Duško Radović (»O plakanju«).
Obstaja tih, brezglasen jok z otožnim obrazom ter nepravilnim dihanjem; obstaja jok brez otožnega izraza na obrazu, obstajajo samo solze; potem solze sreče, kadar se oseba smeji in močni jok. Oseba lahko medtem, ko se joče stoji, čepi, sedi ali pa leži. Jočemo lahko tudi v snu. Ljudje lahko jočemo brez razloga; jočemo iz razloga, kateri za ostale ni pravi; otroci se včasih jočejo samo zaradi koristi; jočemo pa lahko tudi zaradi preteklosti. Jočemo grenko, žalostno, težko ali pa celo »sladko«. Obstaja veliko različnih oblik obnašanj, ki se imenujejo jokanje.
Joči! Koristno je!
V psihologiji dan danes obstajajo jasna prepričanja kdaj je jok koristen, zato se pogosto uporablja tudi v terapijah. Povsem nekoristen je v primeru, ko se jočemo, da bi nekaj dobili (predvsem otroci). Jok je koristen, če ima učinek razbremenitve našega stanja, za kar pa mora imeti izpolnjene naslednje pogoje:
- Biti mora spontan, refleksen, iskren in ne zaigran ali zaradi usmiljenja.
- Obstajati mora jasen razlog, zakaj se joče, kaj se je zgodilo in kdo to bolečino izziva.
- Najpogosteje jočemo zaradi osebe, ki nam je blizu in o nekem bolnem odnosu oziroma položaju v katerem je vključena oseba, ki jo imamo radi.
- Jok je lahko rezultat bolnega, občutljivega, šokantnega dogodka, ki se je zgodil nekoč, ampak oseba tega še ni prebolela in to doživlja sedaj, ali pa potreba, katera je zaradi neke situacije ostala nezadovoljena.
- Jok, kot nevrofiziološki pojav mora angažirati tiste možganske celice oziroma tisti del možganov, ki so bili angažirani v procesu nastajanja te travme. Torej, če je mora nastala v otroštvu, se v joku mora aktivirati tisti del možganov, ki so bili takrat aktivni. Ni mogoče rešiti travmo, ki je nastala že pri 5 letih, če v joku ni mogoče angažirati ta petletni del možganov. Zato se pogosto dogaja, da se v toku joka besednik človeka spremeni v skladu z besednikom petletnega otroka.
Zato je zelo pomembno, da oseba, ki pride k Vam na posvetovanje oziroma izpoved kot prijatelju, "izpolnjuje" vse pogoje za izražanje svojih čustev, da bi le te imele določeno korist in olajšanje.
Učinek solza
V primeru, da so solze izpolnile zgoraj vse navedene pogoje, jim lahko rečemo, da so »prave«. To so prav tiste solze, ki celijo dušo, rešujejo potisnjena čustva in razbremenjujejo telo dolgoletne napetosti. Solze so pravzaprav znak, da je oseba končno vzpostavila stik s svojo pomembno čustveno potrebo po nežnosti, pripadanosti, dobrih odnosih z bližnjimi, podpori itd.. Vračanje k svojim »skritim« potrebam je pravzaprav vračanje k samemu sebi.
Vir:
- Elvira Leka
- fotografija: www.sxc.hu