Samomor je ena tistih težkih tem, ki si jih navadno ne predstavljamo ob nedeljskem kosilu. Navkljub temu smo s to temo pogosto soočeni, saj je samomor pri nas precej prisoten in tako umre vsak 30. Slovenec. Torej, eden izmed sošolcev v osnovnošolskem razredu …
Zakaj se nekdo odloči za samomor?
Dejavnikov tveganja za samomor je več in nikoli ne obstaja le ena razlog zaradi katerega nekdo stori samomor. Dejavnike tveganja lahko razdelimo na:
1. Značilnosti posameznika in njegova preteklost
Zdravje in duševno zdravje osebe, impulzivna in/ali agresivna narava, zloraba alkohola ali drugih substanc, občutek obupa, travmatične izkušnje ali zlorabe, družinska preteklost (in tudi družinska zgodovina samomorov)
2. Situacija, v kateri se oseba znajde
Dostop do metode za samomor, izguba službe ali finančne težave, izguba bližnje osebe, partnerja, pomanjkanje socialne opore in občutek osamljenosti.
3. Kulturni dejavniki
Stigmatizacija iskanja pomoči in ovire pri uporabi zdravstva ali sociale, izpostavljenost samomoru drugih (tudi preko medijev), sprejemanje samomora kot “rešitve za težave”, načini izražanja čustev v družbi.
Pogosto lahko samomor sproži kak konflikt, družinski prepir, izguba česa ali koga ali druge težave, vendar se moramo zavedati, da to niso edini razlog zaradi katerega si nekdo vzame življenje. Navadno samomor ni impulzivno dejanje, torej takšno, ki ga nekdo naredi nepričakovano ali zelo na hitro. O samomoru največkrat osebe premišljujejo dalj časa.
Kaj lahko naredimo?
Pomembno pri samomorilnem vedenju je, da se ne bojimo vprašati po njem. Če pri prijatelju, znancu ali družinskem članu opazite nenavadne spremembe, dolgotrajno otožnost, občutek obupa in druge znake depresije, preverite, ali razmišlja o samomoru. Če imate takšno informacijo, lahko osebi pravočasno pomagate. Zavedati se moramo, da mit, da bomo osebo spodbudili k razmišljanju o samomoru, če jo po tem vprašamo, ne velja. Prav tako ljudje, ki razmišljajo o samomoru, svojo stisko skušajo sporočiti okolici in poiskati pomoč. Zato si vzemite čas in se pogovorite.
Kaj nam daje upanje za naprej?
Število samomorov je pri nas vse od osemdesetih naprej v upadu, ta trend pa je še lepše viden v zadnjem desetletju. Za sedaj enak trend velja tudi za zadnje obdobje, ko smo soočeni z recesijo.
INFORMACIJE ZA POMOČ V STISKI
- 112 Reševalna služba
- 01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
- 116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24h na dan)
- 080 12 34 TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)
- Pomoč je na voljo pri osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, v času akutne stiske tudi pri dežurni zdravniški službi
Materiali so nastali v okviru dela Slovenskega centra za raziskovanje samomora (UP Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2, Koper)
Članek pripravila Vita Poštuvan, univ. dipl. psih., raziskovalka
Vir:
- foto: www.sxc.hu
