Na športnih igriščih, predvsem na nogometnih, je vse več smrtnih primerov. V povprečju v Italiji vsako leto nenadoma umre vsaj eden od 200.000 srednješolskih športnikov.
Najpogosteje se to zgodi med igranjem košarke in nogometa, smrti pa so petkrat pogostejše med fanti kot dekleti. Zaskrbljujoče je, da je v zadnjih 12 letih na nogometnih igriščih zaradi zastoja srca med tekmo umrlo že 10 nogometašov. Pri nas je na srečo takšnih situacij zelo malo, vendar zaradi tega nevarnost ni nič manjša.
Genetika in preobremenitev
Genetska koda pri človeku je tukaj ključnega pomena, saj predstavlja rojstni in hkratni smrtni list vsakega od nas. Vrhunski treningi in tekme povzročajo pri športnikih največji stresa. Tu mislimo predvsem ogromne fizične napore pri nogometaših, ki v sezoni igrajo tudi več kot 60 tekem. Obremenitve so za posameznike zelo velike, kar pomeni, nove športne tehnologije pa so omogočile merljivost čisto vseh lastnosti – od vsakega vdiha, pa do pretečenih kilometrov na igrišču.
Čeprav je Italija država z najboljšimi programi športnih pregledov, to v zadnjem času ni pomagalo preprečevati tragedij. To lahko vodi do zaključka, da so takšni primeri zelo težko predvidljivi. Razlog za to je, kot se zdi, tako imenovano športno srce, ki je pri športnikih večje in ima zaradi velikih fizičnih naporov močnejše mišice.
Del odgovornosti nosijo tudi zdravstvene ekipe klubov, ki jih vse manj zanima zdravje nogometašev, vedno bolj pa to, kako športnike kar najbolje usposobiti za igranje tekem. Tudi zaradi različnih medicinskih naprav, ki so polne raznih kemikalij, se dogajajo vse bolj pogosti zastoji srca in to prav pri mlajših nogometaših.
Primeri smrti na igrišču
Prvi primer smrti na igrišču je bila smrt Kamerunca Mastojiv-Vivien Foea v Franciji leta 2003. V četrtfinalnem srečanju s Kolumbijo se je Foe na sredini igrišča onesvestil. Ker ni bilo v njegovi bližini nobenega drugega nogometaša, je bilo takoj očitno, da z njim nekaj ni v redu. Zdravniki so ga, žal neuspešno, oživljali 45 minut. Za smrt 28-letnika je bil kriv srčni zastoj.
Anthony Van Loo je štel 21 let, ko je v dvoboju z nogometnim klubom iz Antwerpna, kot nogometaš Roeselareo prav tako doživel srčni zastoj.
Livornov 25-letni vezist Piermario Morosini se je na zelenici sredi tekme zgrudil in umrl zaradi zastoja srca.
Miki Feher je bil star 25 let, ko je preminil zaradi posledic zastoja srca na srečanju Benfice z Vitório iz Guimarasa.
Med drugoligaškim prijateljskim dvobojem ekip Delta Tulcea in Balotesti se je v drugem polčasu zgrudil 21-letni Nigerijec Henry Ihelwere. Kljub hitri zdravniški pomoči in enournem oživljanju nesrečnega nogometaša niso mogli rešiti.
Sevillin nogometaš, Antonio Puerta je imel 22 let, ko je najprej preživel težak srčni zastoj med tekmo proti Gatefei. Po 3 dneh, ki jih je preživel priključen na aparate, so mu nato vitalni organi počasi pričeli odpovedovati.
Primer smrti enega izmed najmlajših nogometašev pa se je zgodil v Bosni in Hercegovini. 19-letni igralec Širokega Brega Ivo Karačič je prav tako umrl zaradi srčnega zastoja, vendar na treningu.
Nenevadno se zdi, da se srčni zastoji športnikov večinoma dogajajo na nogometnih igriščih. Ali je nogomet res toliko bolj 'nevaren' od košarke, rokometa ali hokeja, je težko reči, saj tudi strokovnjaki ne poznajo pravih odgovorov. V primerjavi z ostalimi športi nogomet ni veliko bolj fizično naporen, zato se postavlja vprašanje, kaj so resnični razlogi vse pogostejših srčnih zastojev na nogometnih igriščih.
Viri:
