Aktualna problematika v pogrebni dejavnosti

Zaključena je 2. problemska konferenca GZS, katere del je tudi pogrebna dejavnost. Organizacija dogodka je bila več kot odlična in tudi zbornik predavanj je bil pripravljen profesionalno ter dosledno.

Konferenca se je odvijala v petek, 28. 09. 2012 v Podčetrtku v hotelu Olimia. 

Nizka udeležba 

Kolikor je bila po eni strani organizacija dobra, pa je po drugi strani udeležba pogrebnih podjetij (večinoma tokrat grez komunale/javna podjetja; zasebna podjetja so v večini član Obrtne zbornice Slovenije (OZS)) bila toliko slabša, kar verjetno gre pripisati večim razlogom: gre za šele drugi tovrsten dogodek, morda je bila kotizacija draga, spletna stran GZS pa nekoliko netransparentna (uporabniška izkušnja). Morda pa gre preprosto za prenizko zainteresiranosti pogrebnih podjetij ali morda druge morebitne razloge, ki pa niso bistvo tega prispevka.

Bistvo tega prispevka je predstaviti problematiko pogrebne dejavnosti, ki je bila obravnavana na samem dogodku v sklopu naslednjih problemov:

Problem št. 1: Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov (Mag. Robert Martinčič, dipl. ekon.)

V slovenskem pravnem redu varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov temelji na enakih osnovah kot varstvo osebnih podatkov fizičnih oseb oziroma posameznikov.

 Med dvajsetimi obravnavanimi evropskimi državami je prav slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-I) najstrožji in najbolj omejevalen glede varovanja osebnih podatkov umrlih, kar samo po sebi ne bi bilo problematično, če ne bi 23. Člen ZVOP-I v praksi že vrsto let povzročal preveč nerazumljivih težav. Te so povezane s povpraševanjem o identiteti umrlega, z iskanjem korenin ali sorodstvenih povezav, dokazovanjem obstoja zakonitih dedičev prvega ali drugega dednega reda ali njihovega pravnega interesa, etiko in moralo, objavo starosti pokojnikov v urniku pogrebov in osmrtnicah, s posredovanjem podatkov za zgodovinske in statistične namene ipd.

Ker je ta tema precej obširna in so primeri iz prakse zanimivi, bomo to problematiko natančneje predstavili v članku, ki bo objavljen v naslednjem tednu.

Problem št. 2: Sveče kot ločeno zbrana frakcija odpadkov na pokopališčih (Dr. Lucija Jukić Soršak, sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje)

Kot je splošno znano, Slovenci s prižiganjem sveč sodimo v sam vrh EU. Odpadne sveče nastajajo skozi vse leto, količina pa zelo naraste zlasti ob 1. novembru. Na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je opredeljena v Zakonu i varstvu okolja, je zato vlada leta 2008 sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi svečami, ki določa pravila ravnanja s temi odpadki.

Uredba določa, da morajo proizvajalci sveč na svoje stroške zagotoviti:

a) Zbiranje odpadnih sveč in predelavo; od izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč jih proizvajalci sveč prevzemajo brezplačno, brez zahteve po plačilu zaradi morebitnih stroškov pri zbiranju in njihovi predelavi.
b) Odvoz odpadnih sveč; tudi to gre v strošek proizvajalca in nikakor v strošek izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč.

Pri odvozu odpadnih nagrobnih sveč so ugotovljene napake , saj se dogaja, da stroške prevoza oziroma odvoza odpadnih sveč plačujejo komunale (primer komunala Žalec), kar predstavlja izjemno visoke stroške za komunale oziroma pokopališča.

Na to temo bomo opravili krajšo raziskavo, v katero bomo vključili vsa pokopališča in skušali ugotoviti, koliko tovrstnih težav imajo upravljavci pokopališč in kakšno rešitev predlagajo. 

Problem št. 3: Etični kodeks pogrebnikov (Darja Lampret, Pogrebno podjetje Maribor)

O samem Etičnem kodeksu smo pisali v članku "etični kodeks pogrebne in pokopališke dejavnosti". Vsebino kodeksa osebno podpiram, saj sem prepričana, da bi pripomogel k izboljšanju storitev pogrebnih podjetij. Kodeks sam po sebi prinaša boljšo kakovost storitve za uporabnika, pospeševanje ozaveščenosti pogrebnih podjetij, večjo usposobljenost zaposlenih, ki je specifična glede na dejavnost, ter pomoč vodstvu in zaposlenim pri izpolnjevanju storitev.

Da bi kodeks začel veljati, ga mora podpisati še OZS. To pomeni, da bi začel veljati za vse člane tako OZS kot GZS. Naj poudarim, da kodeks ni zakonski akt, temveč gre predvsem za nekakšno priporočilo oziroma načela (podoben kodeks imajo na primer tudi novinarji). V skladu s kodeksom bi se tudi ustanovil Svet, ki bi deloval kot nekakšno častno sodišče, katerih člani (5 članov) bi ugotavljalo, ali je ob prijavi morebitne napake v smislu etike ravnanja s pokojnikom ali svojci, posamezno pogrebno podjetje 'krivo' ali ne. Če bi Svet pogrebno podjetje spoznal krivo, bi ga kot "kazen" izpostavili in očrnili v medijih in mu na ta način škodovali. Vsi vemo, da dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje.

Dvom – bo svet etičnega kodeksa objektivno in nepristransko odločal? kdo bo kril odškodnino, če pride do morebitne tožbe na pravem sodišču?

Dvom, o katerem razmišljam že nekaj dni, je doseganje objektivnosti tega sveta. Ali bo svet sposoben objektivno odločati o morebitnem 'prekršku' nekega pogrebnega podjetja? To vprašanje sem tudi zastavila na sami konferenci, kjer sem dobila odgovor, da bo Svet predvidoma sestavljen iz dveh predstavnikov GZS in dveh predstavnikov OZS ter enega predstavnika, ki bi bil član obeh zbornic. Iz odgovora je razbrati, da o objektivnosti in nepristranskosti tega telesa niso preveč razmišljali.

Naj podam en banalen primer: Družina pokojnega je prepričana, da pogrebno podjetje A ni delovalo v skladu z Etičnim kodeksom. Denimo, da so pogrebci, ki so imajo sklenjeno pogodbo o sodelovanju s podjetjem A, na delovnem mestu, natančneje na pogrebni slovesnosti, rahlo vinjeni. Svojci simptome vinjenosti prepoznajo in so zaradi tega nezadovoljni ter podjetje A prijavijo Svetu Etičnega kodeksa. Problem nastane, ko je to podjetje A obenem tudi član Sveta Etičnega kodeksa. Kako lahko podjetje A v takšnem konfliktu interesov objektivno odloča o tem, ali je takšna kršitev predstavlja hujšo kršitev Etičnega kodeksa in ali naj se objavi v medijih?

Če se navežem na zgornji primer in pogledam problem z drugega zornega kota; denimo, da podjetja A ni član Sveta, v tem svetu pa je član, ki je njegov največji konkurent. Bo ta konkurent sposoben objektivno in nepristransko odločal o 'usodi' pogrebnega podjetja A? Pri tem sem besedo 'usoda' uporabila s posebnim namenom, saj predlagana objava v medijih lahko močno naruši sicer morda uveljavljeno ime podjetja A in mu posledično tudi uniči posel. Javnemu podjetju morda ne v tolikšni meri, zasebnemu pa lahko medijska očrnitev močno škoduje.

Naj nadaljujem z istim primerom; kaj se zgodi, če recimo podjetje A ugotovi, da je dan pred dotično pogrebno slovesnostjo eden izmed najetih pogrebcev prejel novice o hudi bolezni svoje žene, ter je svojo skrb in žalost poskušal (sicer morda neprimerno) omiliti s tremi kozarci vina. Pogreb je normalno speljal, le pri pogovoru svojci je bilo vonjati zadah po alkoholu. Predpostavimo, da se to nikoli prej ni zgodilo in da podjetje A nikakor ni moglo predvideti takšnega razvoja dogodkov. Dejansko ta nevšečnost ni nastala po krivdi podjetja A, temveč po krivdi najetih pogrebcev. Si to podjetje zasluži medijski linč? Neposredna konkurenca, ki bi bila v Svetu bi se s tem najverjetneje strinjala, saj bi to nazadnje koristilo njenemu poslu. In kaj, če se podjetje A na to odzove s tožbo ter z njo, predpostavimo, na sodišču zmaga? Kdo bo v tem primeru kril odškodnino?

Za konec naj strnem še svoj predlog, ki – po mojem mnenju – omogoča izogib vsem zgoraj omenjenim situacijam:

  • do podpisa oziroma veljavnosti Etičnega kodeksa, ki bi ustanavljal Svet, ne sme priti, dokler se ne napiše natančen Pravilnik, po katerem bo Svet deloval;
  • v Svetu naj bo največ po en član iz OZS in GZS. Ostali trije člani Sveta morajo biti izbrani neodvisno od zbornic ter s tem nepristranski. V svet bi se morali povabiti kakšno drugo organizacijo ali ustanovo, kot recimo Zveza potrošnikov Slovenije;
  • ko in če pride do situacijo, v kateri se odloča o podjetju, ki je hkrati član Sveta, ga mora zamenjati drug član iz iste zbornice;
  • pri izbiri članov Sveta mora biti skupščina tako pri GZS kot pri OZS, na kateri se odloča kdo bo ta član. To bi moral biti nekdo, ki ima zaupanje večine članov in še ne opravlja nobene funkcije. Izbere se z glasovanjem članov.

S tem prispevkom vam, dragi so-člani, želim samo priporočiti, da se takšnih in podobnih srečanj/konferenc/kongresov čim pogosteje udeležujete, saj se na njih razpravlja o veliko zadevah, ki se neposredno dotikajo delovanja vašega podjetja – bodisi je to javno bodisi zasebno. Pridite, poslušajte in sodelujte, obenem pa verjemite, da lahko s svojim mnenjem odprete nova vprašanja, na katera v vodstvu naših sekcij na GZS in OZS morda še niso pomislili.

Želim vam veliko uspeha,

Elvina Babajić
Uni. dipl. ekon. in študentka magistrskega študijskega programa Management, Koper

Oglasi

5 comments

  1. M.l. 2 oktober, 2012 at 18:51 Odgovori

    A je to možno, da se lahko ta kodeks sprejme brez glasovanja članov? Kdaj pa je bilo kakšno srečanje na to temo organizirano? Mi nismo prejeli nobenega obvestila…

  2. Elvina 3 oktober, 2012 at 22:32 Odgovori

    Na kongresu pogrebnikov letos je bilo omenjeno, do glasovanja pa nikoli ni prišlo. Najbolje bo, da se obrnete na OZS (Jožica Coif) ali GZS (odvisno katere član ste) in vprašate.

    Načeloma bi takšne zadeve morale biti izglasovane s strani članov. Zakaj do tega ni prišlo, pa osebno nisem pristojna, da odgovorim na to vprašanje.

  3. Rozy 3 oktober, 2012 at 22:55 Odgovori

    moj predlog je:USTANOVIMO SVOJE ZDRUŽENJE IN GREMO V AKCIJO NA POT SPREMEMB…naj dodam samo še to,da se popolnoma strinjam s kolegico Elvino,vendar bi dodala še to najbolje bi bilo,da je tukaj tudi nekdo kateri sploh ni vpleten v pogrebno dejavnost in ni predstavnik nobenega podjetja,kajti edino na tak način se bi sprejemale realne odločitve.

  4. Darko 3 november, 2012 at 13:09 Odgovori

    Vsi kodeksi in vsa načela dobrega poslovanja v vsesplošno korist naročbnikov pogrebov o izbiri pogrebnega podjetja morajo biti zelo jasna za vsa pogrebna podjetja, tako javna, kot tudi zasebna. Ve se, da je upravljalec določenega pokopališča, kjer se opravljajo pogrebne svečanosti in urejanje pokopališča po pokopališkem redu,lahko samo eno pogrebno podjetje, bodisi, da je to dobilo uporavljanje preko javnega pooblastila ( komunalna podjetja, ki so v lasti občin ), ali s podeljeno koncesijo zasebno pogrebno podjetje. Dejstvo in največji problem pa nastopi, ko si določena komunalna podjetja lastijo monopol tudi na trgu pogrebnih dejavnosti s prevozi do samih pokopališč in s tem ovirajo vse ostale druge ponudnike pogrebnih podjetij ter jim jemljejo delo kljub temu, da svojci- organizatorji pogreba za svoje ljudi to želijo urediti po svoji volji. Tukaj se krši tudi zasebna ustavnavna pravica svobodne izbire zaradi tega, ker prevozi na trgu ne spadajo v koncesijsko pogodbo. Ko boste uredili to pereče vprašanje, da bodo vsa pogrebna podjetja, tako komunale kot zasebna podjetja v tem delu popolnoma enakopravna, pojdite v nadaljne korake s kodeksom, kaznovalno politiko in podobno.

Dodaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.