Kaj bralci sprašujejo v naši pravni svetovalnici?

Že nekaj časa na portalu delujejo svetovalnice, kjer svetovalci z različnih področjih svetujejo bralcem pri njihovih težavah. Objavljamo zanimivi vprašanji in odgovora iz pravne svetovalnice, kjer svetuje Matija Jamnik iz pravne pisarne JK Group.

Živali kot dediči?

Bralko je zanimalo, kaj se zgodi, če nekdo napiše oporoko v kateri je edini dedič njegova žival ter ali lahko živali pri nas dedujejo? Če ne, kdo potem dobi premoženje. Ali je oporoka veljavna, če v njej napišeš da mora nekdo skrbeti za to žival?

Svetovalec Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group je dejal da živali ne morejo biti dediči. Taka oporočna določba se ne upošteva in nastopi zakonito dedovanje, torej dedujejo dediči, ki so zapustniku najbliže. Nalog, da naj nekdo skrbi za žival, je veljaven, seveda pa te osebe ni mogoče prisiliti, da tako dolžnost sprejme (kot tudi nikogar ni mogoče prisiliti, da sprejme dediščino).Vprašanja v pravni svetovalnici

Vračanje socialne pomoči po smrti svojca?

Postavljeno pa je bilo tudi vprašanje glede socialne pomoči v primeru smrti osebe, ki jo je prejemala. Ali je res, da jo morajo potem svojci/družina vračati in da lahko država zapleni imetje pokojnega? Govorilo naj bi se celo da morajo otroci pokojnega vračati njegovo socialno pomoč. 

Svetovalec odgovarja "Materijo vračanja prejetih socialnih prispevkov in socialnih pomoči ter njihovega vračanja ob smrti urejata dva zakona: Zakon o dedovanju (ZD) iz leta 1976 in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) iz leta 2010.

Napačno je mišljenje, da morajo svojci ali dediči v vsakem primeru vračati prejete vse prispevke in pomoči. Dolgovi zapustnika so skladno s splošnimi pravili o dedovanju vedno omejeni z višino dediščine. Lahko pa pride do situacije, ko morajo dediči, da bi obdržali nepremičnino ali drugo premoženje zapustnika, plačati njegove dolgove in obveznosti.

Pravno podlago za vračilo sredstev predstavlja 128. člen Zakona o dedovanju, ki določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane last Republike Slovenije (RS) oziroma last občine. Sodišče pa lahko odloči tudi, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti (v denarju) vrednost dane pomoči. Zakon v 129. členu določa tudi, da se RS ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, lahko vse do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči. Vendar to lahko stori le, če so zapustnikovi dediči, njegov zakonec ali njegovi otroci tudi sami potrebni pomoči.

Po razlagi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v prejeto pomoč tako štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek, prav tako pa tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči."

V pravni svetovalnici svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.

 E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794

 

V pravni pisarni JK Group pa so za vse obiskovalce portala pripravili posebno ponudbo. Več o njej si lahko preberete v kuponih.


 

 

 

Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.