Tradicija postavitve kamnitih obeležij, tj. nagrobnih spomenikov, obstaja od začetkov razmišljujočega sodobnega človeka. Nastala je iz zavesti, da mrtvega človeka ni prav prepustiti naravi in zverem, zato je človek trupla začel zakopavati v plitve jame, ki jih je pokril in obtežil s kamenjem. Pozneje so trupla začeli zakopavati globlje, nad grob pa so postavili kamen in vanj vklesali ime pokojnega. Sčasoma so v okolici naselbin določili prostor za pokopavanje človeških trupel, kar je vodilo v nastanek pokopališč, grob pa je od takrat naprej tradicionalno vključeval kamen z napisom imena pokojnega. Danes nagrobni spomeniki nemalokrat predstavljajo nekakšen statusni simbol in z njihovo izbiro smo pogosto precej obremenjeni. Kako izbrati pravega?
Čas za postavitev spomenika
Primeren čas za razmišljanje o postavitvi spomenika je nekaj mesecev po smrti svojca, saj je pomembno, da je žalost vsaj malo znosnejša in so svojci sposobni racionalnega razmisleka o obliki nagrobnika in celostni ureditvi groba. Poleg tega je čas, primeren za postavitev spomenika, odvisen tudi od vrste pokopa. Pri žarnem pokopu, kjer je na grobu opravljen minimalen izkop za postavitev žarne niše, se spomenik lahko postavi kmalu, ko so svojci na to pripravljeni. Pri klasičnem pokopu s krsto pa je zaradi posedanja groba priporočljivo nagrobnik postaviti eno leto po pokopu ali še pozneje.
Posebnosti pri izbiri nagrobnikov
Pri izbiri spomenika moramo biti predvsem pozorni na odloke o velikosti in višini nagrobnika, ki veljajo na posameznih pokopališčih, saj se po pokopališčih v Sloveniji zelo razlikujejo. Zato je priporočljivo pred izbiro nagrobnika od upravljavca pokopališča pridobiti podatke o dovoljeni višini oziroma velikosti nagrobnika na posameznem pokopališču. Oblika nagrobnika in izbira kamna sta prepuščena osebni odločitvi, vendar naj bo izbira barve kamna primerna okoliškim že obstoječim nagrobnikom. Kadar so v okolici groba, na katerega boste postavili nagrobnik, večinoma starejši spomeniki iz črnega in svetlega kamna, ni primerno izbrati nagrobnika iz na primer rdečega kamna.
Izbira kamna
Za izdelavo nagrobnikov se uporabljajo različni kamni, ki jih mora arhitekt ali kamnosek pravilno izbrati glede na zasnovo nagrobnika. Primerni so tako graniti kakor tudi nekateri marmorji in apnenci. Zelo pomembno pri izbiri kamna je tudi kulturno in geografsko območje, na katerem bo stal spomenik. Primer: na primorskem Krasu je primeren kamen repen, zaradi avtohtonosti in tudi zadovoljive obstojnosti na tem območju, na štajerski Oplotnici pa je prav gotovo najprimernejši nagrobnik, izdelan iz pohorskega tonalita.
Oblika nagrobnega spomenika
Oblike nagrobnih spomenikov so odvisne od več dejavnikov. Najprej od občinskih odlokov o velikosti in vrsti nagrobnikov (enojni, žarni, klasični), velik vpliv na obliko nagrobnikov pa imajo tudi sosednje države, saj je njihov vpliv opaziti tudi v slovenskih regijah. V zadnjem času je tudi na naših pokopališčih glede oblike nagrobnika opaziti močan vpliv globalizacije, saj so nagrobniki, uvoženi iz Kitajske ali Indije, oblikovno drugačni in predvsem na starih delih pokopališča delujejo kot tujek.
Dilema: nakup novega ali obnovitev obstoječega nagrobnega spomenika?
Pri odločitvi za nakup novega spomenika ali obnovo starega moramo upoštevati predvsem odnos najemnika do tradicije in funkcionalnost nagrobnika. Običajno se za obnovo odločimo, ko je star nagrobnik izdelan iz masivnih, lepo oblikovanih ali rezljanih kamnov in v njih prepoznamo mojstrsko kamnoseško ali kiparsko delo. Za nakup ali izdelavo novega nagrobnika pa se odločimo, če stari nagrobnik nima posebne kulturne vrednosti ali pa je že tako poškodovan, da obnova ne bi bila niti smiselna niti gospodarna. Vzdrževanje nagrobnega spomenika Nagrobnik vzdržujemo glede na vrsto materiala, iz katerega je izdelan. Nagrobnikov iz granita ni treba posebej vzdrževati, vendar pa rož ne smemo zalivamo v hudi vročini, saj lahko poleti zaradi prehitre ohladitve kamna ta poči. Nagrobnike iz marmorja ali apnenca pa je priporočljivo zaščititi s posebnim premazom za zaščito kamna, saj na ta način podaljšamo njegovo obstojnost.
Članek pripravil Peter Svete, Kamnoseštvo Svete, objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 1, 2012.
