Krste večinoma poznamo le kot končni proizvod, njihov nastanek, vse od debla dalje, pa je neznanka. V uredništvu revije Pogreb ni tabu smo si želeli vam, bralcem, približati tudi to obrt. Obiskali smo podjetje Menina, d. d., iz Kamnika, ki je eden največjih in najbolj uveljavljenih proizvajalcev pogrebne in pokopališke opreme pri nas in tudi širše v Evropi. S trdim delom in nenehno željo po rasti ter izboljševanju kakovosti so doma in v svetu uspešno prisotni že več kot šest desetletij.
Čeprav to sicer ni navada, smo imeli v uredništvu čast, da so nas za namene pisanja tega prispevka povabili v svoj proizvodni obrat, da bi lahko povsem praktično opisali dinamiko in postopek izdelave krst. Bogate izkušnje in častitljiva tradicija so pripomogle, da si je podjetje Menina z leti zgradilo zavidljiv ugled med najboljšimi evropskimi proizvajalci pogrebne in pokopališke opreme. Zato v uredništvu še toliko bolj cenimo njihovo pripravljenost za sodelovanje ter tudi njihovo odprtost in gostoljubnost.
Po proizvodnji nas je pospremil direktor podjetja Jože Homar, čigar 18-letno kariero na vodilnem mestu v podjetju označujeta napredek in rast podjetja. Sicer poudarja, da je za uspešnost in nenehen razvoj ključno uglašeno delo celotnega tima. Pomembno je, da stopajo v korak s časom, da so prilagodljivi in da znajo prepoznati potrebe na trgih. Tako so na primer prodajo krst usmerili v tujino zaradi premajhnega slovenskega tržišča, ki se zaradi porasta upepeljevanj še vedno krči. Pogumen korak na tuje trge pa obenem prinaša vedno nove izzive, saj tuja tržišča zahtevajo nove, drugačne izdelke, ki so prilagojeni tamkajšnjim običajem. Danes tako izvozijo kar 80 odstotkov proizvedenih krst, katerih največji delež prodajo v Nemčijo. Med naročniki so pogosto tudi stranke iz bolj oddaljenih krajev, denimo iz Švedske ali Sibirije, kamor je prevoz tudi najbolj naporen. Po besedah direktorja prevoz vršijo s tovornjaki, občasno – kadar je treba bolj pohiteti – pa tudi z letalom.
Menina se je iz majhne obrtne delavnice razvila v podjetje, ki danes zaposluje 115 delavcev, in to kljub uvajanju novih, naprednejših tehnologij in s tem tudi vse večje avtomatizacije postopkov. Tako je velik del proizvodnje do sedaj avtomatiziran, pri tem pa je, kakor poudarja direktor Homar, bistvena dobra organizacija in načrtovanje postopkov izdelave, ki jim omogočata, da dnevno izdelajo med 250 in 300 krst. Hkrati je odlična logistika pomembna tudi zaradi produktivnosti, ki ne pada, čeprav so na primer v času Jugoslavije izdelovali serije krst po 1000 kosov, danes pa jih povprečna serija šteje le 70.
Medtem ko je na domačih tleh najbolje prodajana krsta z visokim sijajem (model 280), se običaji od države do države razlikujejo, posledično pa so različne tudi želje naročnikov in končni rezultat – krsta. Med obiskom smo imeli priložnost opazovati proizvodnjo krst za nemško in avstrijsko tržišče, ki jih prikazujemo na fotografijah.
In kako torej nastane krsta?
Ves les, ki ga podjetje Menina dobavi in ga je vedno na zalogi več kot 2000 m3, najprej – ko je razžagan – sušijo naravno pod kozolci, kar traja dva do tri mesece. Večina lesa je topolovega in prispe iz Srbije bodisi v hlodih ali ploščah, sicer pa krste izdelujejo tudi iz hrasta, lipe in bora. Naravnemu sušenju pod kozolci sledi še umetno sušenje v sušilnici, ki je z ventilacijo segreta na okoli 75 °C. Ta druga stopnja obdelave lesa traja kakšnih štirinajst dni, potem pa razžagan suh les skladiščijo, vse dokler ni na vrsti za predelavo, tj. najprej za lepljenje lesa v plošče, nato pa še njihovo žaganje v različne velikosti.
 |
 |
Ob četrti stopnji obdelave lesa krsta končno pričenja dobivati obliko, ki je sicer še vedno zelo osnovna; les najprej profilirajo, kar pomeni, da v stranice vrezujejo različne profile, odvisne od posameznega modela krste. Teh je na voljo več kot 500, mogoča pa je tudi personalizacija oziroma oblikovanje krste po željah naročnika z najrazličnejšimi motivi. Tako lahko v Menini izdelajo krste, prilagojene posebej za, denimo, lovce ali gasilce, jih opremijo z logotipi različnih naročnikov oziroma pogrebnih podjetij ali pa izdelajo posebno linijo, kakor je na primer trenutno krsta, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj, priznani slovenski industrijski oblikovalec. V lesu nato zapolnijo morebitne luknje in ga izbrusijo, čemur sledi izdelava vzorcev na krsti, kar storijo s posebnim strojem. Po vdelavi enega ali več izmed več kot petdeset različnih vzorcev sledi sedmi korak – sestavljanje krst. Ta del izdelave ne poteka nujno avtomatizirano, saj za manjša naročila krste še vedno sestavijo ročno.
Na koncu izdelek še lakirajo, in sicer po navadi krste pet- do šestkrat pošljejo skozi poseben stroj za lakiranje. Postopki lakiranja se med posameznimi modeli krst razlikujejo, zato lakirni aparat na nosilni plošči razbere kodo, ki mu sporoči, za kateri model krste gre in kakšen je primeren postopek lakiranja. Mogoče je tudi brezprašno lakiranje, ki da krsti visok sijaj. S posebnim postopkom obdelave s poliestrskim lakom je tako površina, kakor nam je povedal direktor, povsem izravnana in gladka. Sam postopek izdelave krste je s tem končan in z njegovo dovršenostjo je le kakšen odstotek krst nekakovostnih in jih je treba popraviti. Ko je krsta lakirana, osušena in je njena kakovost preverjena, jo še embalirajo, da bi jo zaščitili pred morebitnimi poškodbami. Tako zavita v poseben omot je pripravljena za prodajo, na katero čaka v skladišču.
S takšnimi sodobnimi postopki, ki so rezultat dovršenega združevanja ročnega in avtomatiziranega dela z najnovejšo tehnologijo, je Menina uspela ostati korak pred konkurenco. Skupaj z nenehnim iskanjem možnosti za razvoj predvsem na novih trgih ostajajo konkurenčni v vsej Evropi, čeprav je tudi drugod – in ne samo pri nas – opazno vedno večje število upepelitev. Direktor Homar pove, da so za njihove uspehe – poleg truda celotne ekipe – zaslužni tudi različni običaji v tujini; marsikje je namreč navada, da se svojci in drugi bližnji od umrlega pred upepelitvijo poslovijo – za kar pa je potrebna krsta.
Prepričani smo, da bo podjetje Menina s svojo kakovostjo in prilagodljivostjo ter na osnovi toplega odnosa do strank in partnerjev tudi v prihodnje eden izmed ambasadorjev slovenskega gospodarstva na tujem. Želimo jim čim uspešnejše sledenje sodobnim smernicam.
Reportažo pripravila: Elvina Babajić
Fotografije: Elvina Babajić
