Mrliške vežice, poslovilne dvorane, kapelice in druga poslovilna mesta, če smo povsem iskreni, po naravi funkcije, kateri služijo, niso »najlepša«. Besede, s katerimi jih opisujemo so vse prej kot sodobnost, svoboda, odprtost. Pa vendar: tako kot počasi, z drobcenimi koraki, spreminjamo svoj odnos do smrti in počasi, z drobcenimi koraki, pričenjamo sprejemati lastno smrtnost, se počasi, z drobcenimi koraki, razvija tudi pogrebna arhitektura. Mrliške vežice, kapelice, poslovilne dvorane in dvorišča so vse redkeje mesta obžalovanja in objokovanja. Vse pogosteje so mesta, kjer se še poslednjič pozdravljamo s pokojnikom in slavimo njegovo življenje.
Najlepše – in obenem najjasneje – se ta evolucija odraža prav v arhitekturnih in oblikovalskih lastnostih poslovilnih mest. Težke, grobe kamnite konstrukcije, sive in zaprte prostore nadomeščajo lahke, steklene in zračne oblike. V upanju, da bo slika mest zadnjega slovesa kmalu podobna tudi pri nas, sem zbrala nekaj najzanimivejših in najsodobnejših poslovilnih mest na svetu. Vsako od njih dokazuje, da je lahko umiranje na svoj način tudi – lepo.
Mrliška vežica in vrt, Pinoso v Španiji
Pogumno sodobne mrliške vežice in vrt počivajo ob vznožju vrhov, ki obdajajo obalni del jugovzhodne Španije. Zunanjost stavbe je tradicionalno črna, črnino pa dopolnjujejo ogromne steklene površine, ki v notranjost puščajo obilico svetlobe. Minimalističen notranji dizajn in beli zidovi s svojo nevsiljivostjo puščajo dovolj prostora za žalovanje in obujanje spominov na preminulega.
 |
 |
Čikaška judovska pogrebna kapelica, Chicago v Združenih državah Amerike
Preprosta eleganca judovske pogrebne kapelice v Chicagu je tisto, kar navdušuje. Stavbo pravzaprav sestavljata dve kapelici, ki sta od tal do vrha skorajda v celoti zgrajeni iz stekla. Ogromna okna osvetljujejo prostor in dajejo občutek prostornosti, svobode, žalujočim pa prinašajo pozitivno življenjsko energijo v obliki svetlobe. Nosilne stene se prav tako zdijo breztežnostne, čeprav je ena izmed njih v celoti zgrajena iz kamna, uvoženega iz Jeruzalema.
 |
 |
Kapela svetega Lovrenca, Vantaa na Finskem
Pobeljeni zidovi, bakrena streha, skrilasta tla in v višave dvigajoči se asimetrični zvonik so le nekatere izmed lastnosti te osupljive finske pogrebne kapele. Kapelica svetega Lovrenca ni posebna zgolj zaradi oblikovalskih presežkov, temveč tudi zaradi posebej osmišljene akustike in prezračevalnega sistema. Slednja za zbrane žalujoče ustvarjata tiho in toplo pomirjujoče ozračje.
 |
 |
Pogrebna dvorana, Murtas v Španiji
V Španiji je dom našla tudi kamnita pogrebna dvorana. Iz hriba, v katerega je vklesana, pogledi vabijo na rastoča obzorja, kjer zemlja sovpada z nebom – to je bil glavni cilj načrtovalcev. Neposredna in projicirana svetloba skupaj opoldne pričarata mrk, intimnost prostora pa duši pomaga pri poti k nebesom. Slednje je v precej tradicionalno duhovni španski kulturi zelo pomembno.
 |
 |
Mestna pogrebna dvorana Meiso no Mori, Kakamigahara na Japonskem
Meiso no Mori pogrebna dvorana je ujeta med gorami in manjšim jezerom v kraju Kakamigahara na Japonskem. Njen osnovni dizajn – gladko krivuljasta betonirana streha – je odsev okoliških gora in nad njimi valečih se oblakov. Streha, privlačna za oko, s svojimi mehkostjo daje tudi občutek topline, miru in domačnosti. Steklene stene pa skupaj z visokimi, belimi stopi privlačijo dnevno svetlobo in dajejo piko na i dostojanstvenemu poslovilnemu prostoru.
 |
 |
Pogrebni center Welkenraedt, Welkenraedt v Belgiji
Ustvariti stavbo, ki raste iz zemlje – to je bila naloga arhitektov, ki so načrtovali pogrebni center v belgijskem kraju Welkenraedt. Center sestavljata dve manjši stavbi, ki ju ohlapno povezuje široka, nanju poveznjena streha. Barva zidov in njihove krivulje dajejo občutek ravnotežja, trdnosti in gotovosti, visoka okna pa v notranjost privabljajo mati naravo. Prostor je izjemno izkoriščen in kljub odprtosti nudi intimo ter vse, kar žalujoči obiskovalci potrebujejo.
 |
 |
