Tenzin Gyatso, njegova svetost 14. dalajlama, ni le duhovni in posvetni voditelj budističnih Tibetancev, temveč je tudi sicer spoštovan kot duhovni vodja, čigar učenja so vodilo za dobro, srečno življenje ljudi po vsem svetu. Njegova toplina in občutek za sočloveka, odprtost in spoštovanje do drugačnosti, neutrudno zagovarjanje nenasilja in odpuščanja, obenem pa nenavaden, iskriv humor so prispevali k temu, da velja za enega najvplivnejših modrecev našega časa. V svojem govoru ob prejetju Nobelove nagrade za mir leta 1989 v Oslu je dejal: »Prepričan sem, da lahko vsakdo razvije sočutno srce in občutek za univerzalno odgovornost – z ali brez vere.« Navdihujeta prav ta neobremenjena karizma in preprostost zagovarjanja univerzalnih vrednot.
Kakor priznava tudi sam, je bil Mahatma Gandhi, še en veliki mislec, s svojim p(r)oučevanjem tradicije nenasilja eden njegovih največjih učiteljev. Dalajlama uči, da smo vsi čustveno, fizično in mentalno ista človeška bitja, da smo vsi bratje in sestre, ki se želimo izogniti trpljenju. Občutek povezanosti in enakosti med posamezniki znotraj skupnosti je prava, resnična sreča, katere iskanje je sicer smisel našega obstoja. Učenja dalajlame, ki izvirajo iz budizma, so strnjena v številnih knjigah, ki predstavljajo neizčrpen vir modrosti o tem, kako se izogibati jezi, zavisti in sovraštvu, kako negovati odpuščanje, čustveni mir in notranjo lepoto ter kako sprejeti lastno minljivost.
Nasveti, ki jih njegova svetost deli s soljudmi, so preprosto razumljivi tudi za tiste, ki ne izhajajo iz budističnih tradicij. Uporaba naslednjih spoznanj v vsakdanjem življenju je učinkovita, vendar za njihovo ponotranjenje in globlje razumevanje vseeno priporočamo branje kakšne izmed dalajlamovih knjig.
Bodite sočutni
Sočutje ni verskega značaja; je človeška stvar, ni razkošje, je bistveno za mir in čustveno stabilnost, je bistveno za človeški obstoj.
Izkazovanje sočutja in človekoljubnosti neposredno pomaga »prejemniku«, čeprav je njen namen, da obogati »dajalca«. Zadnje znanstvene raziskave potrjujejo, da tisti, ki pokažejo sočutje, doživljajo podobne čustvene spremembe, kakor če uživajo na počitnicah ali, recimo, v dobri hrani. Misel na izkazovanje sočutja in pomoč drugim aktivira proizvodnjo dopamina, nevrotransmitorja, ki pomaga uravnavati možganske centre za dobro voljo in užitek. Zmanjšuje stres, uravnava srčni utrip in gradi imunski sistem. Sočutnost je torej dobra za vaše zdravje, zato pokažite razumevanje za soljudi, za njihove občutke. Spregovorite z ljudi, ki so vam blizu, in jim pomagajte prebroditi težavna obdobja življenja. Posebno pozornost namenite bolnim osebam, tistim, ki so nedavno utrpeli izgubo, prijatelju, ki je izgubil službo ali prestaja ločitev.
Bodite dobri in pomagajte drugim
Ni potrebe po svetiščih, ni potrebe po zapletenih filozofijah. Naši možgani, naše srce je svetišče; filozofija je dobrota.
Dobrota, plemenitost in velikodušnost ne stanejo veliko, čeprav so dobitki za srečo veliki. Podobno kot misel na sočutnost tudi pomoč drugim dokazano vpliva na izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja dobrega človeka. Harvardska poslovna šola je v svoji raziskavi, denimo, dokazala, da so bili tisti, ki so darovali v dobrodelne namene, srečnejši od tistih, ki so isto vsoto denarja zapravili zase. Bodite dobri, kadarkoli je to mogoče. In vedno je mogoče.
Najdite srečo
Sreča ni nekaj že obstoječega. Sreča izhaja iz naših dejanj.
»Našel bom srečo,« je nedvomno lažje reči kot storiti. Sodobni svet je veliko tekmovanje, v katerem prednjači pehanje za materialnim. Malo je sporočil in pozivanja k odpuščanju, sočutju, strpnosti, potrpežljivosti in dobroti. Medtem ko prevladujejo vojne, sovraštvo in umiranje, pozabljamo na svetlost življenja in na vse dobro v njem. »Namen naših življenj je, da smo srečni,« nikoli ne pozabi dodati dalajlama, zato ne pozabite na dobre, svetle vrednote. Postavite jih na prvo mesto in napravite prvi, a najodločilnejši korak na poti k iskanju sreče.
Najdite notranji mir
Ne dopustite, da obnašanje drugih uniči vaš notranji mir.
Dalajlama vsakomur svetuje, da vsak dan preživi nekaj časa v samoti. Vzemite si čas, da premislite o dnevu, ki je za vami, in odženete negativne misli, kot so jeza, zamera, ljubosumje in utrujenost. Na samem poskušajte temo zamenjati s svetlobo in čustvi, kot so optimizem, ljubezen, hvaležnost in energija. Le miren um je lahko vir sreče in zdravja.
Ne škodujte drugim
Če lahko, pomagajte drugim. Če ne morete pomagati, jim vsaj ne škodujte.
Eno izmed dejanj, bistvenih na poti do sreče, je, da ne škodujemo drugim. Širjenje laži in govoric, izkoriščanje ali celo izsiljevanje so dejanja, ki se bodo bolj kot na drugi osebi odrazila na vas samih. Ob misli na takšna dejanja se ustavite, vdihnite in ponovno razmislite o tem, kakšne posledice bi škodovanje nekomu drugemu lahko imelo za vas. V učenjih dalajlame je junak tisti, ki premaga lastno jezo in sovraštvo.
Negujte prijateljstva
Iskrenega prijatelja, ki opozarja na napake in nepopolnosti in odklanja zlo, je treba spoštovati, kakor da bi razkril skrivnost skrivnega zaklada.
Prijateljstev ne smemo podcenjevati. Prijatelji potrebujejo ljubezen in našo skrb in lahko na ta način ustvarjajo zaupanje in naklonjenost. Prava prijateljstva niso odvisna od denarja, vere ali političnega prepričanja. Ne zapostavljajte resničnih prijateljev, saj lahko to vodi k občutku osamljenosti. Ta pa je po dalajlami eden izmed dejavnikov, ki močno prispevajo k depresivnemu stanju naše družbe.
Ne dopustite tehnologiji, da vlada z vašim življenjem
Mi upravljamo s tehnologijo. Če postanemo suženj tehnologije, se ne bo dobro končalo.
To so besede dalajlame, čigar čivkom na Twitterju sledi skoraj devet milijonov ljudi in pol! Njegova svetost odprto izraža občudovanje napredkov na področju družabnih omrežij, saj nam pomagajo pri komunikaciji. Kljub vsemu pa svari pred njihovo preveč intenzivno uporabo: »Hitro lahko prevzamejo nadzor nad vašimi življenji – samo poglejte ljudi v restavracijah, kako uporabljajo mobilnike. Kdo je tu glavni? Vi ali tehnologija? Gre za slab nadomestek pravih prijateljstev. Ne pomaga vam pri razvoju sočutnosti. Resnični človeški stik bo trpel.«
Ne prepirajte se, raje se pogajajte
Nenasilje pomeni dialog, pomeni uporabo jezika, človeškega jezika. Dialog pomeni kompromis, vzajemno spoštovanje pravic. V duhu sprave je najti resnično rešitev za konflikt in nesoglasje. Ni stoodstotnega zmagovalca, kakor ni stoodstotnega poraženca. To je praktični način, edini način.
Ne glede na to, ali govorimo o mednarodni krizi ali nesporazumu s partnerjem, je dialog ključ, ki vodi k mirni, nenasilni razrešitvi nesoglasja. Z dialogom se učimo umetnosti sklepanja kompromisov, pogajanj, popuščanj in spoznavamo, da je bolje, če sta zmagovalca dva. Dalajlama priporoča, da se ne vračamo v preteklost in morebitne pretekle zamere, temveč se osredotočimo na srž trenutnega problema.
Bodite nežni do zemlje
Bitja, ki naseljujejo to zemljo – tako ljudje kakor živali – so tu, da vsak na svoj poseben način prispevajo k lepoti in blaginji sveta.
Da bi človeštvo preživelo na dolgi rok, imamo dolžnost, da ohranjamo planet takšen, kakršen je bil nekdaj. Nenehno učenje, kako reciklirati odpadke, uporaba alternativnih virov energije in nenehni napredki na tem področju so načini, ki lahko pomagajo preprečevati razpad našega ekosistema.
