Drage domove po večini pomagajo plačevati svojci

Veliko ljudi v jeseni življenja s strahom zre v prihodnost, ko ne bodo mogli več skrbeti sami zase. Pri tem pa ne gre le za strah pred izgubo samostojnosti – od odhoda v dom starejših občanov marsikoga odvrnejo visoke cene oskrbe, saj so pokojnine pogosto prenizke, da bi zgolj z njimi pokrili stroške bivanja v domu.

Čeprav se nekateri vitalni upokojenci z veseljem preselijo v dom starejših občanov, saj jim ta poleg bivanja, prehrane, zdravstvene oskrbe in nege nudi tudi bogato družabno življenje, pa je še vedno veliko takih, ki z odhodom v dom kar se da dolgo odlašajo. Po eni strani se nočejo odpovedati samostojnosti, za katero so garali vse življenje, po drugi pa plačilo domske oskrbe pomeni precejšnje finančno breme.

V Sloveniji imamo 111 domov za starejše občane, ki cene svojih storitev izoblikujejo na podlagi pravilnika, ki določa metodologijo oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev. Na cene tako vplivajo stroški dela, materiala in storitev, amortizacije, investicijskega vzdrževanja ter financiranja zavoda. Na ta način vsak dom izračuna ceno oskrbe I (najmanj zahtevna oskrba) in oskrbe IV (za stanovalce z demenco na varovanih oddelkih), potrditi pa jih mora tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

cene_domov_za_ostarele

Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije trenutno povprečna oskrba v domovih za starejše občane stane 19,58 evra na dan oziroma 578,40 evra na mesec, kar je ob dejstvu, da je avgusta povprečna neto pokojnina znašala 562,05 evra, zaskrbljujoč podatek. Ob preučevanju povprečnih vrednosti vsekakor ne smemo pozabiti, da je razpon med cenami posameznih domov precejšen – varovanci trenutno najcenejšega slovenskega doma upokojencev na Ptuju za oskrbo prve stopnje mesečno odštejejo 476,40 evra, medtem ko takšna oskrba v najdražjem zavodu DEOS Črnuče stane 925,80 evra.

Omeniti velja tudi, da je v kar 60 domovih za starejše občane cena oskrbe I nižja od povprečne pokojnine. Od tega v 18 zavodih za tovrstno storitev zaračunajo manj kot 500 evrov na mesec, žal pa je bilo upokojencev, ki so avgusta prejeli manj kot 500 evrov pokojnine, več kot 226.000.

Varovanci domov niso upravičeni do varstvenega dodatka

Starostnikov, ki si s svojo pokojnino ne morejo privoščiti življenja v povprečnem domu upokojencev, je torej veliko več kot prostih mest v cenejših domovih, hkrati pa je pred dvema letoma prišlo do spremembe socialne zakonodaje, ki je zožila nabor potencialnih finančnih pomoči.

Najtežje prizadeti so upravičeni do 418,88 evra dodatka, tisti, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepe in nepokretne osebe prejmejo 292,11 evra, dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne osebe pa znaša 146,06 evra.

Še nekaj let nazaj so tako lahko tudi upokojenci, ki so bivali v domovih za starejše občane, prejemali varstveni dodatek, od 1. 1. 2012 pa oseba, ki je vključena v celodnevno institucionalno oskrbo, do te oblike pomoči ni več upravičena. Ta dodatek je namreč namenjen kritju življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti oziroma ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so stroški vzdrževanja stanovanja.

To pa ne pomeni, da z odhodom v dom starejših občanov upokojenci izgubijo vse oblike denarne pomoči. Ena od možnosti je dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega so upravičeni prejemniki starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Višina dodatka ni odvisna od finančnega stanja prejemnika, ampak zgolj od tega, v kolikšni meri upravičenec potrebuje pomoč drugega. Najtežje prizadeti so upravičeni do 418,88 evra dodatka, tisti, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepe in nepokretne osebe prejmejo 292,11 evra, dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne osebe pa znaša 146,06 evra.

Po podatkih ZPIZ je dodatek za pomoč in postrežbo avgusta prejemalo 30.457 ljudi, vendar na zavodu podatkov o tem, koliko prejemnikov dodatka je nameščenih v domove za starejše občane, ne vodijo.

Dodatek odobri Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Slovenije na podlagi mnenja izvedenca, ki oceni,ali sta starostniku za osnovne življenjske potrebe nujni stalna pomoč in postrežba drugega. Ne glede na to pa takšna pomoč žal ne pripada prejemnikom pokojnin, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic (na primer tistim, ki pokojnino prejemajo po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov).

Večina se zanese na pomoč sorodnikov

Če upokojenci cene domskega varstva ne morejo plačati sami, se lahko po pomoč obrnejo na center za socialno delo, ki odloča o oprostitvi plačila socialnovarstvene storitve.

Center v postopku ugotovi finančni položaj uporabnika in njegovih ožjih družinskih članov, ki so ga po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sicer dolžni preživljati, kar vključuje tudi doplačilo storitev, ki jih upokojenec ne more v celoti plačati sam.

dom_za_ostarele

Če v postopku ugotovijo, da ne uporabnik ne njegovi družinski člani niso plačilno sposobni, ga delno ali v celoti oprostijo plačila storitev, breme plačevanja njegove oskrbe pa prevzame občina, kjer ima stalno prebivališče. Če je uporabnik lastnik nepremičnine, se mu z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist občine, ki zanj prevzame plačilo te storitve, prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino.

Kljub precej zaskrbljujočim številkam so v lanskem letu uporabniki domov za starejše občane skupaj s svojimi sorodniki v celoti krili strošek domske oskrbe v kar 80 odstotkih primerov, 28 odstotkom stanovalcev je oskrbnino delno doplačala njihova občina, v celoti pa je storitev oskrbe plačala v 0,8 odstotka primerov.

Prispevek napisala Andreja Šober, objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 3

Oglasi

1 comment

  1. Darja 3 februar, 2017 at 14:35 Odgovori

    Mama je odšla v dom in ima pokojnine cca 700 evrov, jaz sem hči in v invalidski penziji z polovičnim dodatkom za pomoč in postrežbo, zaradi tega, ker sem bila občasno na kisiku in tudi že klinično mrtva. Ali sem dolžna doplačevati za mamo, če ima ona 700,00 evrov pokojnine in bo verjetno dobila še dodatek za pomoč in posrežbo?
    Prosim za odgovor, hvala in lep pozdrav Darja

Dodaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.