Ob dnevu spomina na mrtve se v medijih pogosto govori o visokih cenah pogrebnih storitev v Sloveniji, marsikdo v šali reče celo, da se pri nas »ne splača niti umreti«. Pa so pogrebi pri nas v primerjavi z ostalimi evropskimi državami res tako dragi?
Da bi ugotovili, koliko denarja Evropejci plačujemo za pogrebe v različnih delih stare celine, smo stopili v stik s pogrebnimi zavodi v desetih evropskih državah. Tako smo se pozanimali o cenah pogrebnih storitev v Sloveniji, Nemčiji, Belgiji, Italiji, Srbiji, Bosni, Romuniji, Makedoniji ter na Češkem, Hrvaškem in Madžarskem.
Cene pogrebnih storitev se tako kot pri nas tudi drugje v različnih delih držav med seboj razlikujejo, a tudi v tem primeru ne velja, da gospodarska razvitost pomeni višjo ceno – nemalokrat so te na podeželju precej višje kot v urbanih okoljih, saj tam med pogrebnimi zavodi vlada večja konkurenca. |
Ker v evropskih državah vladajo različni življenjski standardi, hkrati pa zaradi kulturnih razlik pogreb vključuje različne elemente, smo se odločili, da bomo pogrebna podjetja v tujini povprašali po cenah storitev, ki so prisotne v vseh državah, ter po povprečni ceni, ki jo njihove stranke plačajo za izvedbo pogreba, nato pa to primerjali s povprečnimi plačami v posameznih državah.
Nizek življenjski standard ne prinaša cenejših pogrebov
Za pogrebe največ evrov odštejejo v državah, kjer imajo tudi najvišje povprečne neto plače – v Belgiji tako pogreb v povprečju stane 4.000 evrov, medtem ko v Nemčiji za pokop pokojnikov povprečno odštejejo med 4.000 in 5.000 evri. Nemški pogrebniki so nam zaupali, da med cenami pogrebnih storitev vlada precejšen razpon: že sam pogreb lahko tako stane med 2.500 in 4.000 evri, upepelitev med 250 in 800 evri, precejšnje razlike v ceni pa obstajajo tudi pri plačilu različnih pristojbin, ki lahko svojce stanejo od 200 pa vse do 3.000 evrov.
Klasični pogrebi so s ceno 600 evrov najcenejši v Romuniji in Makedoniji, že kmalu za tem pa jima na lestvici sledi Slovenija – za klasičen pogreb z osnovno opremo boste v povprečju odšteli 1.000 evrov. V Romuniji najmanj odštejejo tudi za žarni pogreb, in sicer okoli 400 evrov, medtem ko v Makedoniji takšnih pokopov ne poznajo. Žarni pogrebi se poleg Romunije cenejši kot pri nas le še na Češkem in Madžarskem.
V Makedoniji so svojci opravičeni plačila 20 evrov za pripravo pokojnika, 10 evrov za uporabo kapele in 15 evrov za takso za vstop na grobišče, če je pokojnik komunalnemu podjetju vsak mesec plačeval pristojbino v višini 2 evrov. Če je bil pokojnik upokojenec, državni pokojninski sklad svojcem vrne stroške pogreba v višini 400 evrov – na ta način se lahko stroški pogreba znatno znižajo in tako znašajo manj kot polovico povprečne neto plače. V Nemčiji letno umre približno 860.000 ljudi, zaradi staranja prebivalstva pa se bo ta številka do leta 2050 povzpela na 1.050.000 ljudi. Tudi zato tam vsako leto narašča število krematorijev – trenutno jih tam deluje 153, od tega jih je 43 v zasebni lasti. |
Seveda pa cene v evrih same po sebi ne povedo kaj veliko, saj je ključnega pomena predvsem to, koliko si lahko ljudje v določenih državah sploh privoščijo. Šele primerjava povprečne cene pogreba in povprečne neto plače razkrije, da so pogrebi pravzaprav daleč najdražji v Srbiji, kjer za klasični pokop pokojnika odštejejo več kot tri plače. Sledita ji Belgija in Nemčija, kjer za povprečen pogreb odštejejo približno dve plači, za njima pa Madžarska, Makedonija in Bosna, kjer pogrebi v povprečju stanejo nekaj več kot plačo in pol.
V nemški pogrebni industriji, katere letni promet znaša 3,6 milijarde evrov, dela približno 40.000 ljudi. Če k temu prištejemo še kamnoseke, vrtnarje, upravitelje pokopališč in druga povezana podjetja, promet celotne pogrebne industrije v Nemčiji znaša vrtoglavih 11 milijard evrov. |
V Sloveniji za klasični pogreb odštejemo eno povprečno plačo, sledi Češka, kjer povprečen pogreb stane malenkost več kot povprečno neto plačo, medtem ko v Romuniji, Italiji in na Hrvaškem za zadnje slovo od pokojnika odštejejo povprečno plačo in pol. Slovenci v primerjavi z ostalimi državami najmanj plačamo tudi za žarni pogreb, saj boste v primeru uporabe osnovne opreme zanj povprečno odšteli eno povprečne plačo. Na Češkem in v Romuniji bi vas povprečen žarni pogreb prav tako stal približno eno plačo, v Italiji plačo in četrt, na Madžarskem dobro plačo in pol, v Nemčiji in Belgiji pa tako kot pri klasičnem pogrebu približno dve povprečni neto mesečni plači. Tudi pri žarnih pogrebih ti največ stanejo Srbe, ki zanje odštejejo dobre tri povprečne plače.
Prispevek napisala Andreja Šober, objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 3