Kmalu bo minilo leto dni, odkar se je s spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih 1. januarja 2014 pristojnost za odločanje o upravičenosti do povračila pogrebnin in posmrtnin prenesla na centre za socialno delo (CSD). Po mnenju mnogih je sprememba zakona prinesla obilico slabe volje, nezadovoljstva in še večje stiske državljanov. Tudi na naslov Zavoda Pogreb ni tabu so od januarja prispela številna vprašanja, zato smo se odpravili v enega izmed centrov, da bi raziskali, kaj so nam spremembe do sedaj resnično prinesle.
| O izkušnjah je z nami spregovorila Simona Strnad, strokovna delavka CSD Ljubljana Moste Polje, mi pa smo za vas pripravili nekaj ključnih odgovorov v zvezi s trenutno veljavnim postopkom povračila pogrebnin in posmrtnin. |
Skrite pasti pri uveljavljanju pravice do pogrebnine in/ali posmrtnine
Vlagatelj oziroma oseba, ki uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) ali pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina), lahko za obe obliki pomoči zaprosi na izbranem CSD z obrazcem št. 8,47. Simona Strnad iz CSD Ljubljana Moste Polje nam je zaupala, da so od začetka izvajanja zakona do konca meseca septembra v centru zabeležili 85 vlog za dodelitev pogrebnine in posmrtnine, kar predstavlja majhen delež vseh vlog za uveljavljanje raznih pravic iz javnih sredstev.
Vlagatelj mora v prvi vrsti biti pozoren na pravilno izpolnjevanje vloge, saj bodo na CSD kot vložene obravnavali le pravilno izpolnjene vloge. Kakor je poudarila Simona Strnad, morajo biti osebe, ki uveljavljajo pravico do pogrebnine ali posmrtnine, poleg tega pozorne na dohodkovno mejo, ki za upravičenost do pogrebnine za družine znaša 909 evrov lastnega dohodka, medtem ko lahko dohodek posameznika znaša do 606 evrov. Pri tem morajo vlagatelji vzeti v obzir tudi občasne in priložnostne dohodke, ki so jih prejeli v zadnjih trinajstih mesecih pred mesecem vložitve vloge.
To pomeni, da »se pri izračunu upoštevajo mesečni, občasni in priložnostni dohodki (regres, pogodbeno delo, dohodki študentskega dela in podobno), pri tem se kot dohodek ne upošteva otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in štipendija,« je pojasnila Simona Strnad.
V kolikor vlagatelj prejema nadomestilo za brezposelnost v drugi državi ali dodatek za pomoč in postrežbo v drugi državi, mora tudi to navesti na vlogi. Vsi, ki imajo v lasti nepremičnino, ki jo oddajajo v najem, so dolžni vlogi priložiti tudi dokazilo oziroma fotokopijo najemne pogodbe.
Za večji problem pri uveljavljanju pravice do pogrebnine se je na CSD Ljubljana Moste Polje pokazal pogoj, da je pravica vezana na pogreb v Republiki Sloveniji. Ta pogoj iz pravice do pogrebnine izključuje tiste državljane Republike Slovenije, katerih sorodniki izhajajo izven meja naše države in se odločijo svojce tudi pokopati izven Slovenije. »Kljub morebitni finančni stiski oziroma slabemu materialnemu stanju – ki se zaradi visokih stroškov pogreba v tujini še dodatno povečuje – posamezniki oziroma družine v primerih pokopa izven Republike Slovenije nimajo pravice do povrnitve stroškov, « je povedala Simona Strnad. V teh primerih Republika Slovenija sicer lahko krije stroške upepelitve, če je ta opravljena v pogrebnem zavodu v naši državi, vendar se pogrebnina prizna v višini dejanskih stroškov upepelitve.
Upravičenci le ožji družinski člani
Upravičenost do pomoči se po novem pogojuje tudi s strožjimi pogoji pri določanju vlagateljev. Po novem so do pogrebnin in posmrtnin upravičeni le družinski člani pokojnega, torej:
- zakonec oziroma oseba, s katero je preminuli živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma oseba, s katero je umrli živel v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
- otroci in pastorki;
- starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Poleg kraja izvedbe pogreba je pogoj glede sorodstvenih razmerij poglavitni razlog za zavrnitev vloge za dodelitev pogrebnine ali posmrtnine.
Kakor je pojasnila Simona Strnad, se namreč »pogosto zgodi, da umrli ni imel otrok oziroma staršev in je zanj skrbel samo daljni sorodnik, na primer brat ali sestra, stric, bratranec, svak in podobno, ki je hkrati poskrbel tudi za stroške pogreba.« Posameznik v tem primeru ni upravičen do posmrtnine oziroma pogrebnine.
Podaljšan čas za opravljanje pogrebne slovesnosti?
Novi postopek za dodeljevanje pogrebnin je načeloma podaljšal čas, ki preteče od posameznikove smrti do pogreba. Po novih pravilih naj bi pogrebni zavodi namreč počakali na morebitno pozitivno odločbo CSD; pogrebni zavodi bi nato pogrebnino odbili od polne cene pogreba in šele po tem opravili pogreb. Večina pogrebnih podjetij pa se je na spremembo vseeno prilagodila v dobro svojih strank; pogosti so dogovori, da pokop vendarle izvede pred pridobitvijo odločbe ali pa svojci – če imajo to možnost – vnaprej poravnajo stroške in šele kasneje prosijo za povračilo.
Tudi postopek odločanja o vlogi za uveljavljanje pravice do pogrebnine se je pokazal za krajšega, kot je bilo predvideno. V kolikor je oseba upravičena do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, namreč odločbo o pogrebnini dobi na CSD takoj. V kolikor je upravičena do pogrebnine, ker ima nizke dohodke, pa je na rešitev vloge v večini primerov treba počakati nekaj dni. Pri tem CSD ne pozabijo povedati, da odločbe izdajajo kar se da hitro. Pomaga jim dejstvo, da se pravica do pogrebnine in posmrtnine od ostalih pravic iz javnih sredstev razlikuje po tem, da se v postopku ugotavljanja upravičenosti ne upoštevajo prihranki posameznika oziroma družine, temveč le lastni dohodek in premoženje. Tako je postopek pridobivanja vseh podatkov, potrebnih za izračun pravic v primeru pogrebnin in posmrtnin, precej krajši.
Simona Strnad poudarja: »Ker se strokovni delavci zavedamo pomena prioritetnega reševanja tovrstnih vlog, odločbo pogosto izdamo v roku enega do treh dni.«
Dodatna finančna stiska državljanov s povprečnimi dohodki
Po nekajmesečnih izkušnjah z novim zakonom je jasno, da so strožji pogoji za uveljavljanje pogrebnin sprožili dodatno slabo voljo in stisko med državljani v že tako težki ekonomski situaciji. Za tiste, katerih dohodki so povprečni, pogosto pomeni tudi močan negativen vpliv ne le na finančno, temveč tudi na psihično stanje. Simona Strnad nam je obenem zagotovila, da CSD kljub zapleteni situaciji »z vso resnostjo in skrbjo za osnovno preživetje rešujejo finančno stisko ljudi, ki so se obrnili na strokovne socialne delavce zaradi težav pri plačilu stroškov pogreba.« Rešitev so našli v kombiniranju pravic iz javnih sredstev.
V primeru zavrnitve vloge za dodelitev posmrtnine in pogrebnine socialne delavke posamezniku po svoji strokovni, socialnodelavski diskreciji pomagajo z dodelitvijo običajne izredne pomoči kot alternativne socialne oblike pomoči. Ta je namenjena posameznikom oziroma družinam, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za povrnitev stroškov pogreba, a so se znašli v položaju materialne ogroženosti in z izrednimi stroški, ki presegajo njihove finančne zmožnosti.
Jasno je torej, da je sprememba zakona prinesla precej neugodnosti za tiste, ki se že tako bojujejo za preživetje. Hkrati pa je jasno, da je posameznik, ki se je znašel v težkem gmotnem stanju, v veliki meri odvisen od odločitve posameznega socialnega delavca. V takih okoliščinah se je razumljivo težko dostojno posloviti od pokojnika. Tudi uresničevanje poslednje želja preminulega, da bo pokopan na njemu ljub način in na lokaciji, ki jo želi sam, je postavljeno pod velik vprašaj.
Prispevek napisala Katarina Cvikl, objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 3
