Grob kot poslednji vrt

Vsak grob je prostor zase, pa vendar je del enega prostora – izbranega pokopališča, kjer veljajo določena pravila urejanja grobov in zasaditev. Z zapisanimi pravili skušamo poenotiti splošen videz pokopališča, s priporočili in primeri iz prakse pa lahko izvedbe usmerjamo tudi k vedno bolj osebnim načinom ureditve grobov.

Lepo je, da zasaditev, torej tisti del ureditve, ki ga sestavlja živi material, prostor groba pokriva v čim večji meri. Zgledno urejena grobna zasaditev na obiskovalce vpliva pomirjujoče in v prostor, ki nam pripoveduje zgodbo o smrti, simbolično vnaša življenje. Brez zelenja bi bila teža smrti morda prehuda. Izkušnje kažejo, da se malo večji vložek v trajno zasaditev na daljši rok večkratno obrestuje. S trajnicami in nižjimi vrstami drevnine lahko pričaramo prav zares lep in spokojen poslednji vrt, ki bo potreboval le malo vzdrževanja. A brez dobrega premisleka, izbire najboljših materialov in načrta preprosto ne gre.

Zasaditev, ki spominja na pokojnika

Največjo vlogo igrajo izbrane rastline v različnih kombinacijah. Ker je prav, da so grobovi lepo urejeni čez vse leto, se ljudje vedno pogosteje kar sami odločajo za zasaditve s trajnicami (delno ali v celoti). Pri tem je treba poleg izbora rastlin, ki morajo biti na neugodne rastne razmere pokopališč posebej prilagojene (poletna pripeka, plitva prst, možne suhe zime ipd.), pomisliti tudi na to, kakšna zasaditev bi bila najlepši poklon in spomin v konkretnem primeru. Izberemo lahko rastline, ki jih je imel pokojnik še posebej rad, ali pa v zasaditvi uporabimo cvetje v njegovih ali njenih najljubših barvah in podobno. Pri družinskih grobovih oziroma tam, kjer je v istem grobu več oseb, ki se jih radi spominjamo, je vse skupaj še malo težje. A vendar se da s pogovorom z ožjimi svojci pokopanih vedno poiskati ustrezne kompromise in kombinacije, ki na poseben način pridejo do izraza.

Najlepše je, da je v vsaki zasaditvi nekaj zimzelenega rastlinja, preostale rastline pa lahko s cvetenjem polepšajo vnaprej določene dele leta, ko nas s pokojnikom povezujejo posebni spomini ali datumi (rojstni dan, obletnica poroke ipd.). Vednozelena drevnina (na primer ruševje Pinus mugo 'Mops' in druge sorte, brini Juniperus sp., tisa Taxus sp., pritlikave smreke, na primer Picea abies 'Inversa') je na grobu nosilka simbola večnosti, ki ustvari ozadje za preostale rastline. Premišljena in lepo vzdrževana zasaditev sama zase govori o naši ljubezni do tistih, ki jih fizično ni več med nami.

Izvedba trajne zasaditve na grobu je lahko zahtevna

Dober rastlinski material je pogoj za uspešnost zasaditve, zato vam pri odločitvi za trajno zasaditev še posebej priporočam posvet s strokovnjakom. Marsikdo pri nakupu sadik ni dovolj pozoren na poreklo in kakovost rastlinskega materiala, saj naši običajni vrtni centri ponujajo premalo za precej visoke cene. Povprečnosti in razočaranjem se lahko izognemo, če obiščemo kakšno slovensko drevesnico oziroma vrtnarijo, ki prodaja doma vzgojene sadike okrasnih rastlin. Čeprav jih je malo, so vse obstoječe precej kakovostne, rastline pa so že od začetka prilagojene na našo klimo (če so bile vzgojene na prostem).

Še preden rastline kupimo, pa moramo poskrbeti tudi za ustrezno prst, v katero bomo posadili nove sadike in/ali presadili tiste, ki so že na grobu. Iz izbrane prsti bodo rastline več let sprejemale hranila in vodo. Na grobovih je še posebej priporočljiva uporaba inovativnih rešitev za zadrževanje padavinske vode v tleh (zastopnik: Knauf Insulation, d. o. o.), ki jih v obliki kock ali kosmičev zmešamo z zemljo. Na voljo je tudi enak material, ki ga ob prenovi grobne zasaditve kot preprogo položimo približno petnajst centimetrov pod zemljo (ustreznost posamezne rešitve je odvisna od izbranih rastlin). Tako na takšen ali drugačen način poskrbimo, da dodatno zalivanje skorajda ne bo potrebno.

Pri izboru rastlin pazimo, da izberemo počasi rastoče rastline. Trajno zasaditev lahko načrtujemo tako, da je zanimiva v vseh letnih časih. Pri tem ni nujno, da v zasaditvi vedno nekaj cveti, dekorativnost in zanimivost lahko ustvarimo tudi z oblikami, barvami in teksturo listov, lubja, plodov itd.

Na grobovih se izmed trajnic pogosto uporabljajo različne vrste homulic, Sedum sp., nageljni, Dianthus gratianopolitanus, planike, Leontopodium alpinum, geranije, Geranium sp., perunike, Iris sp., zelišča, šaši, Carex sp., okrasne trave, Stipa sp., Festuca sp. in številne druge. Poleg trajnic in manjše drevnine, ki se uporabljajo kot osnova zasaditve, lahko zasaditev obsega tudi prostorčke za zasaditev nekaj enoletnic ali dvoletnic (mačehe, rese in podobno). Pomembno je, da rastlin ne sadimo v pravilne geometrijske vzorce, saj zasaditev tako izgubi učinek blaženja strogosti grajenih elementov groba in pokopališča.

Rastline sadimo v skupine, ki so lahko mešane (sorte iste vrste rastlin, ki se razlikujejo po barvi listov in podobno) ali enotne (enaka vrsta in sorta rastlin). Bolje je, da ima zasaditev kot celota manjše število različnih rastlin in so vsaj po dve ali tri skupaj posajene v skupinah. Taka zasaditev bo bolj polna in urejena, majhne skupine rastlin pa bodo delovale kot usmerjevalci pogleda od ene skupine k drugi.

Kdo ureja grob?

Prav nič ne more nadomestiti človeka, ki ga ni več. Upam, da se tega zavedamo vsi. Skrb za urejen grob zato nikoli ne sme postati breme, pri tem pa vam lahko premišljena prenova zasaditve zelo pomaga. Veliko primerneje je namreč, da grob obiščemo zaradi želje po premišljevanju in spominjanju kot pa zaradi obveznosti urejanja. Če se boste za ureditev groba odločili s pomočjo otrok ali vnukov, vzemite to kot priložnost za pogovor o smrti, ki je v družbi še vedno tabu tema. Povejte jim kaj lepega o pokojniku, ki ga morda sploh niso poznali. Predvsem pa ne zapravljajte preveč za aranžmaje in sveče. Pomembneje je, kaj nosite v srcu.

Prispevek napisala Kristina Ravnjak, diplomirana inženirka krajinske arhitekture (UN), objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 3

Oglasi