Ljubljana, 4. septembra - Upad števila samomorov v zadnjih desetletjih sicer navdaja z optimizmom, a hkrati kliče k nadaljnjemu delu in ukrepom, so se strinjali govorniki na okrogli mizi pred svetovnim dnem preprečevanja samomora. Ob tem so predstavili ukrepe iz nacionalnega programa za duševno zdravje, ki temeljijo zlasti na skupnostnem pristopu k skrbi za duševno zdravje.
Skrb za duševno zdravje je ključnega pomena.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik je predstavila okvir ukrepov, s katerimi si ministrstvo prizadeva za duševno zdravje državljanov. Izpostavila je resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016-2025, naslovljeno Skupaj za družbo zdravja, in letos sprejeto resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028.
Dokument formalno opredeljuje pojem duševnega zdravja, njegova vizija pa je, da bi vsi prebivalci imeli optimalne pogoje za duševni razvoj in dostop do pomoči. Nacionalni program je akcijsko usmerjen, načrt do leta 2020 pa je že v fazi implementacije, je pojasnila.
PRIPRAVA PROGRAMA
Pri pripravi programa je dejavno sodelovala Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je danes predstavila nekatere njegove rešitve, povezane s preprečevanjem samomora. Kot je dejala, je to področje v programu jasno izpostavljeno, saj kot enega od ciljev navaja zmanjšanje števila samomorov za nadaljnjih 15 odstotkov. Kljub različnim stališčem je ocenila, da je cilj dosegljiv.
Tako kot so razlogi za samomor kompleksni, mora biti kompleksno tudi njegovo preprečevanje. Pot do preprečevanja samomora pa vidi v več prednostnih področjih. Med temi je naštela skupnostni pristop k skrbi za duševno zdravje, promocijo duševnega zdravja s sistematičnimi in preverjenimi programi, enakomerno razporejeno mrežo služb za duševno zdravje, preventivno politiko na področju uživanja alkohola in preprečevanje samomorilnega vedenja.
Za slednje je pomemben zlasti dvig ozaveščenost na tem področju, zaradi česar program med drugim načrtuje uvedbo programov psihološke prve pomoči. Pristojne službe na tem področju, kot so zdravstveno osebje, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje in policija naj se stalno izobražujejo za krepitev veščin, da bi v primerih samomorilnih nagnjenj ukrepali pravilno in pravočasno. Med cilji pa je tudi zmanjševanje dostopnosti do sredstev za samomor.
Vsi ti cilji so po besedah Konec Juričičeve napisani na osnovi raziskav in primerov dobrih praks, ki že potekajo. Mnoge med njimi pa so premalo razširjene in premalo sistematične, zato do njih vsi prebivalci nimajo dostopa, je še opomnila.
Okrogla miza 4.9.2018
DRUŽBENA ODGOVORNOST
Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje po besedah direktorice Nine Pirnat duševno zdravje uvrščajo med prioritete. Kot je dejala, problem samomorilnosti ni le predmet psihiatrije ali klinične psihologije, pač pa problem celotne družbe, tako v poklicnih kot v osebnih vlogah.
Preprečevanje samomora se mora po njenih besedah začeti še pred tem, ko nekdo zapade v duševno stisko. V prvi vrsti gre za ustvarjanje takšnih življenjskih pogojev, v katerih bodo posamezniki lahko uresničevali svoje potenciale. V javnozdravstvenem pogledu pa Pirnatova rešitve vidi v več temeljnih dejavnostih.
Izpostavila je zlasti združevanje kliničnih intervencij in javnozdravstvenih strategij, pri čemer naj vključujejo različne sektorje in akterje, je pojasnila. Takšno sodelovanje je po njenih besedah ključno za uspešno delo na področju zagotavljanja duševnega zdravja, o čemer priča tudi slogan letošnjega dne, ki si glasi Skupaj za preprečevanje samomora. 10. september kot svetovni dan preprečevanja samomora sicer obeležujemo od leta 2003.
VIR: STA
