V Sloveniji že drugo leto obeležujemo Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega. Mednarodno se ta dan imenuje Survivor Day - International Survivors of Suicide Loss Day, ki pod okriljem American Foundation for Suicide Prevention že vrsto let povezuje mnoge države sveta pri organizaciji različnih dogodkov s katerimi izražajo solidarnost in opozarjajo na bolečino in stisko, ki jo doživljajo družine po izgubi bližnjega zaradi samomora ter spodbujajo okrevanje in vračajo upanje.
V ta namen bo jutri, 14.11.2018 ob 11:00, potekala okrogla miza: ZAKAJ TAKO BOLI? Izguba bližnjega zaradi samomora kot travmatična izkušnja, NA NACIONALNEM INŠTITUTU ZA JAVNO ZDRAVJE, TRUBARJEVA 2, LJUBLJANA, DVORANA POD KUPOLO, 3. NADSTROPJE.
Na njej bomo strokovnjaki in svojci spregovorili o tem, kako travmatična izkušnja izgube bližnjega zaradi samomora prizadene družino, o potrebah bližnjih, različnih vidikih žalovanja po izgubi bližnjega zaradi samomora, domačih in mednarodnih izkušnjah učinkovite pomoči in podpore svojcem, programih, ki bi jih bilo potrebno razviti v okviru Resolucije o nacionalnem programu za duševno zdravje 2018–2028. Za udeležbo na dogodku ni kotizacije.
Prijava je obvezna na zavod@over.net ali 040 464 340 (Andreja).
Okroglo mizo z naslovom: Zakaj tako boli, Izguba bližnjega zaradi samomora kot travmatična izkušnja, organizirajo:
- Ozara Slovenija: mag. Bogdan Dobnik, dipl. socialni delavec, predsednik Ozare Slovenija, nacionalnega združenja za kakovost življenja
- Inštitut Rahločutnost: mag. Violeta Irgl, zakonska in družinska psihoterapevtka, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost
- Zavod Med.Over.Net: Andreja Verovšek, univ. dipl. socialna delavka, magistrica poslovnih znanosti in vodja projektov
- Zavod Pogreb ni tabu: Elvina Babajić, direktorica in urednica spletne strani
Govorci:
- Mag. Radmila Pavlovič Blatnik, univ.dipl.psih. Specialistka za področje duševnega zdravja, soustanoviteljica prvega društva na področju duševnega zdravja, vodja Svetovalnice Altra - individualno delo, krizni timi, vodenje skupin in zagovorništva za uporabnike psihiatričnih uslug. Kot koordinatorica pluralne mreže in koordinatorica obravnave v skupnosti na Centru za socialno delo Ljubljana Moste Polje je oblikovala podporo za osebe s težavami v duševnem zdravju s pomočjo virov iz lokalnega okolja. Dobro desetletje se je posvečala obporodnim stiskam in podpori v izzivih starševstva. V Slovenskem društvu hospic je zaposlena kot strokovna vodja na nacionalnem programu Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov. Kontinuirano raziskuje in razvija nove pristope za podporo uporabnikov ob različnih stiskah, s poudarkom na vključevanje njihove moči, iniciative in izražene potrebe.
- Anja Klančar, mag. zakonskih in družinskih študij, ima za seboj težko osebno izkušnjo. Izkušnji ob izgubi bližnje osebe zaradi samomora se je zato posvetila tudi strokovno, saj meni, da je to vse prevečkrat zamolčana téma. Njena diplomska naloga z naslovom Kakovost življenja svojcev po samomoru je izšla leta 2009, leta 2014 pa magistrsko delo z naslovom Primerjava procesa žalovanja po samomoru in procesa žalovanja po naravni smrti. Napisala je svojo izpovedno knjigo Ko izgubiš, ki je izšla pri založbi Družina (2018) in v kateri opisuje lastno spoprijemanje z žalovanjem po samomoru starša. Ukvarja se s svetovanjem in podporo svojcem po izgubi ter sodeluje pri pogovornih temah.
- Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja prihaja iz NIJZ in svetovalnice Posvet- Tu smo zate, ki je v Celju in Laškem. Je strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami pri razvoju in zagotavljanju različni oblik pomoči ljudem pri reševanju duševnih stisk pa tudi strokovnjakinja pri razvoju in zagotavljanju različnih oblik podpore strokovnih delavcev, ki se srečujejo s tovrstnimi stiskami, kot so zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, policisti ... torej s tistimi strokovnjaki, ki se praviloma prvi srečajo z osebami v travmatičnih okoliščinah. S svojci, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora se srečuje večinoma v posvetovalnici Posvet.
- Mag. Violeta Irgl je specialistka zakonske in družinske terapije, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost. Je avtorica knjige Konec molka: Kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo. Prav v teh dneh je knjiga izšla pri Kanadskem založniku v angleškem jeziku in je tako dosegljiva bralcem po vsem svetu. Za žalujoče po izgubi zaradi samomora je Irglova tudi moderatorka na forumu Med.Over.Net. Pri svojem terapevtskem in raziskovalnem delu spremlja žrtve različnih psihičnih travm. Posveča se predvsem odraslim, ki so v otroštvu doživeli travmatično izgubo starša. Poleg terapij za posameznike, pare in družine vodi terapevtske skupine za pomoč svojcem po samomoru bližnjega. Izvaja delavnice in predavanja za splošno javnost, šole in javne ustanove, predvsem o psihološki travmi in njenih posledicah ter okrevanju po travmi. V zadnjem desetletju je v različnih medijih velikokrat spregovorila o terapevtskih izkušnjah spremljanja svojcev po samomoru bližnjega in o travmi.
- Asist. dr. Urša Mars Bitenc, univ. dipl. psihologinja, prihaja z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem Famnit & Slovenski center za raziskovanje samomora, na Inštitutu Andreja Marušiča. V svoji doktorski dizertaciji je raziskovala dejavnike tveganja za samomor.
Pomembna letošnja novost je tudi knjižica za pomoč bližnjim, ki jo je napisala mag. Violeta Irgl, izdala pa Ozara Slovenije.
Vljudno vabljeni!
