Uporabi obrazec in postavi vprašanje
V tem primeru nastopi t.i. zakonito dedovanje, kar pomeni, da premoženje umrle osebe podedujejo tiste osebe, ki jih določa zakon; zakon določa tudi njihove dedne deleže (to je kolikšen del zapuščine dobijo). Gre za osebe, ki so z umrlim v določeni tesni zvezi (sorodstvo, posvojitev, zakonska skupnost, zunajzakonska skupnost, partnerska skupnost). Dedujejo umrlemu najbližje osebe (npr. potomci), šele če teh oseb ni, lahko dedujejo bolj oddaljene osebe (npr. vnuki ali pravnuki).
Pri zakonitem dedovanju gre torej za neke vrsto domnevno zapustnikovo voljo. Zapustnik, ki se s takim načinom dedovanja strinja in nima drugih želja (npr. glede pogreba, groba, naročil dedičem ipd.), nima potrebe po sestavi oporoke.
Čeprav naša zakonodaja pozna več vrst oporok (pred pričami, sodna, notarska oporoka), za veljavnost oporoke zadostuje, da jo oporočitelj lastnoročno napiše in lastnoročno podpiše (t.i. lastnoročna oporoka). Treba je opozoriti, da "lastnoročno" dejansko pomeni z lastno roko - natisnjena in lastnoročno podpisana oporoka ne bo veljavna.
Glede izpodbijanja pa je treba vedeti, da je formalno vsaka oporoka izpodbojna - vsakdo ima pravico, da katerikoli oporoki oporeka veljavnost. Če obstaja bojazen, da bo do tega prišlo, potem je bolje izbrati kakšno drugo obliko oporoke, kjer so možnosti za uspeh tistega, ki izpodbija, manjše.
Žal osebe, ki jih navajate (žena, brat, mati), po zakonu ne smejo biti priče ustne oporoke. Zato je ustna oporoka narejena pred takimi pričami neveljavna.
V zapuščino spada vse zapustnikovo premoženje, torej tudi njegovi osebni predmeti in avtomobil (če je bil zapustnik njegov lastnik). O delitvi v naravi pa se morajo dediči sporazumno dogovoriti. Če to ni mogoče pa o delitvi v posebnem postopku odloči sodišče. Izjemoma so v korist preživelega zakonca in potomcev, ki so z zapustnikom živeli v istem gospodinjstvu, iz dedovanja izločeni gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti. Če je bil avtomobil last zapustnika, pred končanjem postopka o dedovanju z njim ne boste mogli prosto razpolagati.
Opozorimo naj vas še na premožnjska razmerja med zakoncema. V skladu z zakonom je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. V tem primeru imate kot zakonec lastninsko pravico (domnevno do polovice) na vseh stvareh, ki sta jih z možem pridobila v času trajanja vajine zakonske zveze. V tem okviru je treba tudi preučiti možnosti, da lahko v zapuščinskem postopku iz tega naslova uveljavljate svojo solastninsko pravico na predmetih, ki sta jih kupila skupaj z možem v času trajanja vajine zakonske zveze.
Svetujemo vam, da se za strokovno pomoč v individualni zadevi obrnete na strokovnjaka.
Svetuje Mitja Levstek, univ. dipl. prav. iz pravne pisarne JK Group
T: + 386 (0)590 91 793
F: + 386 (0)590 91 798
E: mitja.levstek@jkgroup.si
W: www.jkgroup.si
Ker je v postopku odmere davka na kapitalski dobiček res zagotovljena prosta presoja dokazov in je dokazno breme na zavezancu, je precej odvisno od samega davčnega uslužbenca, ki odloča v zadevi. V zadnjem času se je izoblikovala praksa, da DURS zahteva cenitev, saj je to za njih najlažja rešitev. Na drugi strani pa pri cenitvi ostaja manevrski prostor pri oblikovanju vrednosti. Glede na dikcijo zakona breme dokazovanja še vedno ostaja na vas. Priporočam vam, da se v vaši zadevi obrnete neposredno na davčnega uslužbenca.
Svetuje Mitja Levstek, univ. dipl. prav. iz pravne pisarne JK Group
T: + 386 (0)590 91 793
F: + 386 (0)590 91 798
E: mitja.levstek@jkgroup.si
W: www.jkgroup.si
Ne, zakoniti dedič je le žena. Zakoniti dediči bi bili tudi moževi bratje in sestre ter nečaki in nečakinje. Bratranci in sestrične pa ne. Bratranci in sestrične sicer sodijo v krog zakonitih dedičev, vendar pa jih v konkretnem primeru žena zapustnika izključuje od dedovanja. Velja namreč pravilo, da dediči bližnjega dednega reda (torej dediči, ki so bližji zapustniku) od dedovanja izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda.
Izrecna obveznost, kdo in v kolikem času bi moral sporočiti podatek o smrti, ni predpisana.
V praksi to sporoči upravna enota preko centralnega registra prebivalstva (ko se izda smrtovnica); pogosto pa smrt sporočijo tudi svojci.
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je to dolžnost matičnega urada, ki ima za obvestilo Zavoda 8 dni časa. V praksi pa pogosto smrt Zavodu sporočijo tudi svojci.
Lep pozdrav,
M. Jamnik
V primeru, ko zapustnik napiše oporoko in imenuje oporočnega dediča, imajo osebe, ki bi po zapustniku dedovale na podlagi zakona, pravico do dela zapuščine (nujni delež) s katerim zapustnik ne more razpolagati. Nujni delež potomca znaša polovico deleža, ki bi mu pripadal ob uvedenem zakonitem dedovanju. V primeru, da nimate drugih bratov in sester, vam tako na podlagi nujnega dedovanja pripada 1/4 premoženja vaše mame. Nujni delež je delež na celotni dediščini (na vseh predmetih v zapuščini), če zapustnik ne določi drugače. O načinu delitve v naravi pa se morajo dediči dogovoriti.
Za dodatno svetovanje vas vabimo na posvet v našo pravno pisarno.
Svetuje Mitja Levstek, univ. dipl. prav. iz pravne pisarne JK Group
T: + 386 (0)590 91 793
F: + 386 (0)590 91 798
E: mitja.levstek@jkgroup.si
W: www.jkgroup.si
V takem primeru se lahko sklene pogodba o dosmrtnem preživljanju, s katero se brat in svakinja zavežeta, da bosta staršema do njune smeri nudila določene storitve (preživljanje) v zameno za solastninski delež na nepremičnini, katerega lastnika bosta postala ob smrti staršev. Če zaveze o preživljanju ne bo, se lahko sklene le darilna pogodba, s katero se hkrati v korist staršev ustanovi užitek (osebna služnost) na njunem solastninskem deležu, kar pomeni, da lahko starša do svoje smrti neomejeno uporabljata in uživata polovico hiše, brat in svakinja pa imata le "golo" lastninsko pravico. Možna je tudi darilna pogodba za primer smrti, pri kateri je prehod premoženja odložen do smrti darovalca.
Z davčnega vidika ni pomembno, kdaj pride do prenosa lastninske pravice. Na podlagi Zakon o davku na dediščine in darila je brat kot dedič prvega dednega reda oproščen plačila davka na dediščino ali darilo; po izrecni določbi 2. odstavka 9. člena zakona je svakinja izenačena z bratom in torej tudi ona oproščena plačila davka.
Vaša odpoved neuvedenemu dedovanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa med vami in staršema, sicer ni veljavna. Dediščini se lahko odpoveste tudi šele ob nastopu dedovanja (ob smrti staršev), vendar vas k temu ni mogoče prisiliti, torej v tem primeru brat in svakinja nosita določeno tveganje.
Očitno pride glede na vaš namen v poštev darilna pogodba. Ker gre za nepremičnino, bo potrebno podpise darovalcev notarsko overiti, vendar pa največji strošek predstavlja davek na dediščine in darila, katerega višina (stopnja) je odvisna od vrednosti podarjenega premoženja - konkretne stopnje najdete v točki a) 8. člena Zakona o davku na dediščine in darila (trenutno veljavno besedilo zakona je dostopno na spletni povezavi
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5017
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5017>
Če bi se odločili za prodajno pogodbo, se poleg overitve podpisov plača davek na promet nepremičnin, ki znaša 2% od pogodbene vrednosti nepremičnine. Seveda je treba vedeti, da se lahko DURS postavi na stališče, da gre za prikrito darilo, zato bi bilo nujno izkazati denarni tok kupnine.
Tretja varianta je, da otroci ostanete formalni solastniki nepremičnine, v materino korist pa ustanovite služnost, ki ji daje pravico do uživanja in izkoriščanja vaših solastninskih deležev nepremičnine.
Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD, Ur. l. RS, št. 117/2006) v 9. členu izrecno določa, da so davka oproščeni samo dediči prvega dednega reda. Po Zakonu o dedovanju (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in spremembe) so dediči prvega dednega reda: zapustnikov zakonec in zapustnikovi otroci ter njihovi potomci. Z dediči I. dednega reda so po določilih ZDDD izenačeni tudi zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Na podlagi podanega dejanskega stanja vas kot oporočno dedinjo po teti ni moč uvrstiti v krog oproščenih dedičev.
Odločanje v davčnih postopkih urejata Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2 UPB4, Ur. l. RS, št. 13/2011) in subsidiarno Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. l. RS, št. 24/2006 in spremembe).
Davčno osnovo po 5. členu ZDDD predstavlja vrednost podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. V davčnem postopku zato lahko dokazujete, da je davčna osnova manjša od prometne ali ocenjene vrednosti nepremičnin. Dokazovanje v davčnem postopku praviloma poteka pisno, lahko pa se predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Skladno s tem in prostopkovnim načelom proste presoje dokazov ni ovir, da bi tudi v davčnem postopku predlagali zaslišanje prič na zapisnik.
Ena od mogočih rešitev je tudi, da priče podajo pisno izjavo, na kateri svoj podpis overijo na upravni enoti. To je bistveno ceneje kot pri notarju in ima v upravnih postopkih enakovreden učinek. Sama overitev sicer ne potrjuje resničnosti izjav priče, potrjuje pa njeno istovetnost in daje pisni izjavi dodatno dokazno vrednost. Ob dokazanem dejstvu, da ste v nepremičnine vlagali lastna sredstva, pa ostane še praktnična težava določanja njihove višine. V tem primeru lahko davčni kontrolor zahteva tudi cenitev nepremičnin.
V primeru finančne stiske imate po 101. členu ZDavP-2 UPB4 tudi možnost, da davčni organ zaprosite za obročno odplačevanje odmerjenega davka v največ 24 mesečnih obrokih.
Lep pozdrav,
Matija Jamnik, univ. dipl. prav.
Sicer navajate, da je bilo premoženje razdeljeno na zapuščinski razpravi, niste pa navedli, na kakšen način je bilo dejansko razdeljeno in kaj vse je (bilo) predmet dedovanja. Tudi niste navedli, ali ste že prejeli sklep o dedovanju. Zato lahko le ugibamo o vseh možnostih in načinih poplačila vašega sina. Pravica do dedovanja je zakonita pravica zapustnikovih potomcev, ki jo je le izjemoma mogoče izključiti v teku zapuščinskega postopka. Na podlagi Zakona o dedovanju in izdanega sklepa o dedovanju ima vsak dedič pravico, da se mu izročijo predmeti, ki mu pripadajo kot dediču.
Na podlagi vašega opisa je moč razbrati, da vaš sin od vas zahteva plačilo denarja kot izplačilo za deleže na nepremičninah. Vprašanje pa je, če ima za to kako pravico.
Če je bil v zapuščinskem postopku med vami sklenjen dedni dogovor, na podlagi katerega ste mu vi v zameno, da vam prepusti nepremičnine, dolžni izplačati določen znesek, potem ni nobenega dvoma, da to pravico ima.
Drugače pa je, če je zapuščinsko sodišče s sklepom določilo, da imate kot dediči na nepremičninah solastninsko pravico. Opozorimo lahko še na dejstvo, da lastninska pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, kar mora sodišče urediti po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju. Na podlagi tega pa ima skladno s Stvarnopravnim zakonikom vsak solastnik res pravico, da zahteva razdelitev stvari v naravi. V tem primeru lahko vaš sin kot solastnik zahteva, da se določene stvari sporazumno razdelijo ali s prodajo ali z razdelitvijo v naravi. V primeru, da se kot solastniki ne morete dogovoriti, pa to lahko naredi sodišče. Vsekakor pa od vas ne more zahtevati izplačila poljubnega denarnega zneska.
Na koncu naj vas opozorimo še na dejstvo, da po zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času trajanja zakonske zveze velja, da vsakemu pripada polovica premoženja. Iz prakse je tudi znano, da je bil pogosto kot lastnik nepremičnin v zemljiško knjigo vpisan samo eden od zakoncev. Ob pogoju, da med vami in zapustnikom to razmerje ni bilo urejeno in da sklep o dedovanju še ni bil izdan, je mogoče tudi, da zmanjšate maso dediščine in s tem tudi delež vašega sina.
Pozdravljeni,
z oporoko lahko določite karkoli - tudi to, kje in kako želite biti pokopani. Ali bi se vaša želja lahko izvedla, je pa drugo vprašanje. V Sloveniji poznamo raztros pepela v morje in v gozdu. Za vsak raztros je potrebno pridobiti razna dovoljenja. Raztros v reko pa pri nas še ni bil izveden, ni pa izključeno, da bi se lahko. Vsekakor predlagam, da se o tem najprej pozanimate pri pristojnih organih ter pri pogrebnih podjetjih (tistih, ki organizirajo/izvajajo raztros pepela) in šele nato sestavite oporoko.
Svetuje Elvina Babajić
Pogrebne storitve Babajić d.o.o.
E: elvina.babajic@gmail.com | M: 041-355-426
Spoštovani!
najprej naj vas opozorimo na naravo lastninske pravice. Lastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji je oseba, ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo. Navajate sicer, da je vaš mož dedič hiše, ni pa razvidno, ali so lastniška razmerja v zvezi z zemljiško knjigo (že) urejena.
V Sloveniji poznamo dve vrsti dedovanja: oporočno in zakonito.
Na podlagi zakonitega dedovanja dedujejo dediči po dednih redih in po deležih, kot jih določa zakon. V vašem primeru bi na podlagi zakonitega dedovanja po možu dedovalo vseh pet dedičev, torej vi in vsi njegovi otroci, in sicer po enakih deležih, vsak 1/5 moževe zapuščine.
Drugače pa bi bil položaj, če bi vaš mož napisal oporoko in določil dediča ali dediče. V tem primeru premoženje podeduje(jo) oporočni dedič(i), preostali dediči pa lahko še vedno zahtevajo nujni delež. To je ½ deleža, ki bi jim šel po zakonitem dedovanju. Torej bi v vašem primeru, če bi mož z oporoko vse zapustil vajinima skupnima otrokoma (in/ali vam), otroka iz prvega zakona še vedno lahko zahtevala vsak po 1/10 zapuščine. Razen če so izpolnjeni pogoji za razdedinjenje oziroma dedno nevrednost.
Dedno nevreden je, kdor je:
1. z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
4. huje kršil dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, ali ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.
Če ni drugače dogovorjeno, se po uvedbi dedovanja na nepremičnini med dediči vzpostavi solastnina in se kot taka tudi vpiše v zemljiško knjigo. Na podlagi tega dediči kot solastniki razpolagajo z nepremičnino po splošnih pravilih stvarnega prava. Lahko se nepremičnina proda in se kupnina razdeli v skladu z deleži, lahko pa se nepremičnina razdeli v naravi. Vsak od solastnikov ima pravico zahtevati, da se solastnina razdeli.
Ena od možnosti je tudi, da se že med zapuščinskim postopkom sklene dogovor, da postane lastnik hiše le eden od dedčev. Ta pa je potem dolžan izplačati preostale dediče v denarju (spet v skladu z njihovimi solastninskimi deleži).
V praksi pa so mogoče tudi drugačne rešitve. Če bi vaš mož zapustil tudi drugo premoženje, lahko npr. sklenete tudi dedni dogovor z otrokoma iz prvega zakona, da iz zapuščine prejmeta to premoženje in ne hiše. Vaš mož lahko že za časa življenja odsvoji hišo in jo na ta način izključi iz dedovanja. Ena od možnosti pa je tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju med vašim možem in vajinima otrokoma.
Opozorimo vas lahko še na zakonsko ureditev razmerij med zakoncema. Če ste vi v času trajanja zakonske ali partnerske zveze kakorkoli sodelovali pri vlaganjih v hišo, imate kot zakonec ali zunaj zakonski partner pravico zahtevati delež skupnega premoženja, in sicer 1/2, če se ne dokaže, da je bil vaš prispevek k skupnemu premoženju večji ali manjši. To lahko uredite tudi za časa moževega življenja, s pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja, ki pa mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group.
Spoštovani,
če je mati dejansko dementna in torej ni sposobna oblikovati (prave) volje, potem ne more sestaviti veljavne oporoke. Vendar to v vašem primeru ne predstavlja težave. Če sta z bratom edina dediča in se strinjata o tem, kaj iz zapuščine bo pripadlo komu, potem je vseeno, če mati ne napiše oporoke in bo nastopilo zakonito dedovanje, po katerem vsakemu od vaju pripade polovica materine zapuščine, pri tem pa se mu v njegov delež všteje vse, kar je od matere morda že prejel v času življenja (posledično dobi drugi od vaju iz zapuščine toliko več). Če sta se sporazumela že tudi, kateri premoženjski predmeti, ki sodijo v zapuščino, pripadejo kateremu od vaju, še toliko bolje.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group.
Spoštovani,
žal niste natančno opredelili, kakšno je lastninsko stanje: ali ste že prejeli sklep o dedovanju in ste dediči vpisani v zemljiški knjigi kot lastniki ali ne. Če lastništvo ni urejeno, boste v praksi le težko našli kupca, ki bi bil pripravljen tvegati. V primeru, da ste v zemljiški knjigi vsi trije dediči vpisani kot solastniki, pa lahko nadaljujete s prodajo ali razdelitvijo stvari.
Če se sami ne morete dogovoriti o prodaji, lahko vsak izmed solastnikov zahteva razdelitev solastnine v naravi ali prodajo po sodni poti v nepravdnem postopku. Ker gre za stanovanje, bi bila razdelitev v naravi nemogoča oz. bi se s tem najbrž bistveno znižala vrednost. Zato je v tem primeru, da se ne morete dogovoriti, sodna prodaja dejansko edina prava rešitev.
V praksi je še vedno najcenejša in najboljša sporazumna rešitev. Zato je najbolje, da skušate doseči dogovor in stanovanje kot celoto prodate.
Lahko pa eden od solastnikov od ostalih dveh solastnikov odkupi njuna deleža in na tak način postane lastnik celote.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group
Lastniška razmerja in tudi načine delitve nepremičnine kot materialni predpis ureja Stvarnopravni zakonik - SPZ (Ur. l. RS, št. 87/2002). Sam postopek delitve teče po pravilih nepravdnega postopka, ki ga ureja Zakon o nepravdnem postopku - ZNP (Ur. l. SRS, št. 30/1986 in spremembe). Ta postopek ni tako strogo formalen kot pravdni postopek, zato imajo sodišče in stranke večjo svobodo pri iskanju skupne rešitve.
V primeru, da je lastniško stanje urejeno in vpisano v zemljiško knjigo ter so lastniški deleži nesporno določeni, je to lahko relativno enostaven in hiter postopek. Načine delitve stvari v solastnini ureja 70. člen SPZ. Običajno se poskusi stvar razdeliti v naravi in le izjemoma, če to ni mogoče, se stvar proda in se izkupiček izplača solastnikom skladno z njihovimi solastniškimi deleži. Sodišče pa lahko na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike. V tem primeru jim mora v treh mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe plačati sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, in pripadajoče obresti od pravnomočnosti do plačila. Ta določba je zgolj navodilo sodišču, kaj lahko stori, to pa lahko po preudarku sprejme tudi drugačno odločitev. Sama delitev je najbolj odvisna od predlogov in želja samih strank ter tudi od narave nepremičnine, ki določa, kakšna delitev je sploh mogoča in smotrna.
Vendarle je v nepravdnih postopkih običajna praksa, da sodišče sledi predlogom udeležencev postopka.
Žal vam na podano dejansko stanje ne moremo podati točne ocene, kakšne so možnosti za to, da bo sodišče ravnalo ravno vam v prid. Razmerje solastništva samo po sebi še ni odločilna podlaga za odločitev sodišča.
Odločitev sodišča je odvisna od stanja v naravi, utemeljenosti vašega predloga ter tudi od argumentacije nasprotnega udeleženca. Pomembno je lahko tudi, zakaj se obe strani nista mogli sami dogovoriti o sporazumni razdelitvi stvari.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group.
Lastniška razmerja in tudi načine delitve nepremičnine kot materialni predpis ureja Stvarnopravni zakonik - SPZ (Ur. l. RS, št. 87/2002). Sam postopek sodne delitve teče po pravilih nepravdnega postopka, ki ga ureja Zakon o nepravdnem postopku - ZNP (Ur. l. SRS, št. 30/1986 in spremembe). Ta postopek ni tako strogo formalen kot pravdni postopek, zato imajo sodišče in stranke večjo svobodo pri iskanju skupne rešitve.
Primarno še vedno velja, da je najboljša rešitev tista, ki jo solastniki dosežejo sporazumno. K temu se nagiba tudi stališče zakona, ki določa, da solastniki sporazumno določijo način delitve stvari. Le v primeru, če se sami ne morejo sporazumeti, o delitvi odloča sodišče. Po naših izkušnjah je sodna prodaja res le skrajna možnost. V primeru sodne delitve in prodaje je treba računati tudi na stroške sodišča in odvetnika. V tem postopku je običajno določena tudi nižja prodajna vrednost, saj gre nepremičnina na dražbo, katere rezultat je pogosto neznanka.
Če je lastniško stanje urejeno in je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo ter so solastniški deleži nesporno določeni, je postopek razdelitve solastnine relativno enostaven in hiter. Načine delitve stvari v solastnini ureja Stvarnopravni zakonik v 69. in 70. členu.
Pravico predlagati razdelitev ima vsak od solastnikov, tej pravici se tudi ne more trajno odpovedati. Običajno se poskusi nepremičnina razdeliti v naravi in le izjemoma, če to ni mogoče, se proda in se izkupiček izplača solastnikom skladno z njihovimi solastniškimi deleži.
Sodišče lahko na predlog enega od solastnikov odloči tudi, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike.
Seveda je odločitev sodišča odvisna tudi od volje in predlogov udeležencev postopka ter od stanja nepremičnine v naravi.
Pravno formalno je mogoče tudi, da prodate le svoj solastniški delež. To pomeni, da kupec kupi zgolj vaš solastniški delež. Ker tako fizično v naravi ni določeno, kateri del nepremičnine komu pripada, je za tako prodajo le malo praktičnih možnosti. Upoštevati je treba tudi, da je prodajna vrednost nepremičnine v takem lastniškem stanju nižja.
Predlagamo vam torej, da poskusite najprej nepremičnino kot celoto prodati sporazumno. Če to ne bo mogoče, vam še vedno ostane tudi možnost sodne razdelitve nepremičnine ali prodaje.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group.
Pri prodaji nepremičnine se plačuje davek na promet nepremičnin skladno z Zakonom o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2). Davek v višini 2 % kupnine se plačuje ne glede na trajanje lastništva.
Poleg tega se za nepremičnine, pridobljene po letu 2002, plačuje tudi davek na kapitalski dobiček, ki ga ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2). V tem primeru je stopnja davka 20 %. Od 1.1.2013 naprej bo davčna stopnja znašala 25%! Davčno osnovo pa predstavlja razlika med vrednostjo ob pridobitvi in vrednostjo ob odsvojitvi.
Davčna stopnja se znižuje vsakih pet let imetništva in znaša po dopolnjenih:
- 5 letih imetništva 15%,
- 10 letih imetništva 10%,
- 15 letih imetništva 5%.
Davka na kapitalski dobiček pa so oproščene nepremičnine, ki jih lastnik odsvoji po 20 letih lastništva.
Izjemoma je davka oproščena tudi odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše - ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem - v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Če je zavezanec stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali ga je oddajal v najem, za odsvojitev kapitala tudi ne šteje odsvojitev tistega dela stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje ali stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano kot sredstvo za potrebe dejavnosti) ali ga je oddajal v najem.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
Brez natančnega poznavanja stanja vpisov v zemljiški knjigi in celotne dokumentacije je težko podati popoln odgovor. Sklep o dedovanju po vašem pokojnem očetu bi moral biti vpisan v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti. Najpogostejši primer v praksi pa je, da sodišče ne izvede vpisa, ker nepremičnina zaradi neurejenega stanja v naravi in katastru ni vpisana v zemljiški knjigi ali pa je vpisan napačen lastnik.
Stanovanje npr. sploh ni vpisano, ker ni urejene etažne lastnine, na parceli pa je vpisana še družbena lastnina.
Drugače je, če je bila s sklepom o dedovanju po pokojnem očetu predvidena parcelacija in razdelitev nepremičnine, pa je kljub urejenemu stanju v zemljiški knjigi niste izvedli. Na tej podlagi bi lahko kot posestnik oz. kot bodoči lastnik, z izkazanim pravnim interesom, lahko začeli s postopki za parcelacijo in ureditev statusa nepremičnine v katastru. Za ureditev lastninsko pravnih razmerij pa bo najbrž potrebno sprožiti postopek pred zapuščinskim sodiščem. Zato je pomembno, kdo je ali so dediči po očetu in kdo po materi.
Pomembno je, katera nepremičnina oz. kaj je vpisano v zemljiški knjigi in kdo je vpisan kot lastnik. V takih postopkih težko ubiramo bližnjice, zato bi morali najprej urediti vpis na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem očetu. Temu bi lahko sledil predlog na zapuščinsko sodišče, da se v smislu najdene dediščine uredi lastništvo na nepremičninah. Sodišče bi moralo v zapuščinskem postopku po vaši mami z izdajo dodatnega sklep o dedovanju odločiti o nepremičninah, katerih lastnica je postala na podlagi sklepa o dedovanju po vašem očetu.
Na podlagi urejenega katastra in dodatnih sklepov o dedovanju bi moralo sodišče praviloma že samo vpisati tudi vašo lastninsko pravico v zemljiško knjigo. Če tega ne bo storilo, pa bi lahko podali tudi predlog na sodišče, da se opravi vpis vaše lastninske pravice.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec JK Group.
Žal vam natančnega odgovora ne moremo dati. Od uvedbe elektronskega vlaganj predlogov pa so se postopki bistveno skrajšali. Če je vaša zadeva enostavna (in je stanje v zemljiški knjigi urejeno), bi moral biti vpis v zemljiško knjigo opravljen v enem do treh tednov.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.