Postavi vprašanje
Uporabi obrazec in postavi vprašanje
Živim z zunajzakonski zvezi, s partnerjem že 9 leto na njegovem naslovu, na katerem nisem prijavljena ,7.4.2013 ,je sklep o dedovanju po njegovem očetu postal pravomočen, trenutno se dela parcelizacija i etažna razdelitev, ki verjetno ne bo končana do novega leta, v zemljiški knjigi sta on in brat že upisana tako da je moj partner lastnik 2/5, njegov brat pa 3/5, hiše in zemljišča, partner je bolj slabega zdravja, kako bi potekalo dedovanje po njegovi smrti, če se bi zgodilo prej kot bi se vse geodetsko razdelilo in vpisalo v kataster, partner nima otrok, ima pa še enega brata, ki ima družino. Kako se lahko zavarujem, da nekega dne ne bi končala na cesti? Ali je smisleno, da napiše oporoka ali da sklenemo pogodbu o preužitkarstvu? Hvala
Oporoka, v kateri bi partner priznal obstoj zunajzakonske skupnosti, bi bila koristna. Ni pa nujna oziroma sama po sebi tudi ni dovolj, če bi kdo obstoj take skupnosti izpodbijal. Če med vama taka skupnost res obstaja in jo je tudi mogoče dokazati, potem ste, glede na vaš zapis, edina dedinja vsega partnerjevega premoženja, torej 2/5 nepremičnine. Ker gre za solastnino, lahko vsak solastnik, torej tako vi kot partnerjev brat, zahteva delitev solastnine (etažiranje, izplačilo solastnika ali prodaja in delitev kupnine v skladu z deleži). V tej fazi bi bilo priporočljivo skleniti dogovor (med partnerjem in bratom) o načinu uporabe solastne stvari, torej o tem, kdo lahko uporablja katere prostore, kako se uporabljajo skupni prostori ipd. Priporočamo, da se za vsebino obrnete po pomoč strokovnjaka.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Po smrti očeta sva za bratom (po oporoki) dobila vsak 1/2 stanovanja. Stanovanje bo uporabljal brat, zato me bo izplačal, vendar ne takoj, temveč v treh letih. Zapuščinske še ni bilo. Kako naj narediva dedni dogovor, da bova oba zavarovana? Kako je z vpisom lastninske pravice: ali bo po sklepu o dedovanju (ob upoštevanju najinega dednega dogovora) postal lastnik v ZK brat 1/1, ali ostanem jaz lastnik 1/2 dokler me v celoti ne izplača?
Trenutek prehoda lastninske pravice z vas na brata je stvar dogovora. Za vas je vsekakor bolj varno, da ostanete solastnik do prejema celotnega zneska ali pa da imate do plačila celotnega zneska na stanovanju vsaj zastavno pravico (hipoteko). Dogovor o prenosu lastninske pravice in izplačilu je sicer načelno mogoče doseči že v zapuščinskem postopku (t.i. dedni dogovor, ki ga sodišče vključi v sklep o dedovanju), lahko pa se to ureja tudi še kasneje. Za več informacij se lahko obrnete na našo pisarno.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Po tetini smrti smo dediči, oporoka napisana, poročena brez otrok ,mož tujec z stalno vizo.
Vse premoženje deduje tetin mož, pod pogojem vzajemnosti, to je, če lahko v državi, katere državljan je, slovenski državljani dedujejo premoženje po državljanih te države.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 
0590-91-794
Po smrti staršev, sva z bratom podedovala hišo, vsak pol. Prodala sva jo in si razdelila denar. Sedaj se ločujem in zanima me, a lahko moja žena zahteva polovico zneska, ki sem si ga razdelil z bratom od prodaje hiše mojih pokojnih staršev? Hvala za odgovor
Ne. Dediščina predstavlja vaše posebno premoženje, na katerem vaša žena nima nobenih pravic.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Pozdravljni! Preminil mi je oce in sva z mamo ostali sami. Oce in mama sta zivela v izvenzakonski zvezi. Sedaj pa sem izvedela da mama za mojim hrbtom poizveduje kako bi dobila celo stanovanje cigar lastnik je bil oce.Zanima me kaksne so moje moznosti in pravice ter koliko mi pripada.Hvala za pomoc in lep pozdrav
Če ni drugih dedičev, vam pripada polovica stanovanja. Je pa mogoče, da bo mati uveljavljala, da je stanovanje skupno premoženje nje in očeta in da sodi v dediščino le del, ki ustreza očetovemu deležu na tem stanovanj, npr. polovica. Odvisno od tega, kako in kdaj je oče pridobil stanovanje. V vsakem primeru dedujeta očetovo premoženje vi in mati po enakih deležih.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Starši so delni lastniki več zemljiških parcel, katerih ne uživajo, uporabljajo jih drugi. Zanima, me kako se jim najlažje odpovejo. Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Opcij je več: prodaja, darilo, menjava itd.; mogoče je tudi sporazum z uporabniki o nastanku lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Da bi lahko svetovali tudi davčno najbolj optimalno rešitev, bi potrebovali več podatkov.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Mati je prejela odločbo davčne uprave za plačilo dohodnine od dobička od kapitala za prodano nepremičnino- gozd. Odločbo je prejela po 6. mesecih, ko je bila vložena napoved. Nekje sem prebral, da bi morala biti odločba izdana v 30. dneh od vložitve. Ne vem kako so izračunali vrednost nepremičnine ob pridobitvi ...
... z dedovanjem v l. 2011 in ob prodaji v l. 2013, saj gre za razliko skoraj 3500 EUR, kar naj bi bila osnova za izračun dobička. Ne vem, kako se je ta cena v dveh letih tako dvignila in kje so to "pobrali", saj gre za gozd v katerem ni enega večjega drevesa, v glavnem je grmovje brez koristi. Prodala je za vrednost 3000 EUR, pa še to mejašu, saj drugi ni imel interesa nakupa. Davčna je to nepremičnino ocenila na več kot 10.000 e. Ne vem kje so ta znesek dobili, saj je ekstremno previsok in nerealen. Kako naj to ugovarjam. Vem, da lahko napišem pritožbo, ki pa ne zadrži plačila, kar praktično pomeni, da je uspeh v pritožbi skoraj ničen. Hvala za odgovor
ODGOVOR:
Spoštovani,
- rok za vročite odločbe je napotilni. Organ bi odločbo moral vročiti stranki v roku enega (oz. dveh mesecev, odvisno od zahtevnosti zadeve). Če organ v tem roku odločbe ne vroči, je edina sankcija, da se šteje, da je bila vaša zahteva zavrnjena in imate zato pravico do pritožbe. V vašem primeru pa bi težko rekli, da je bila mamima 'zahteva' zavrnjena; poleg tega vam je odločba že vročena, zato imate sedaj možnost vložiti pritožbo po 'redni' poti.
- vaša mama lahko s pritožbo izpodbija ocenjeno vrednost nepremičnine (razlog: nepravilno ugotovljeno dejansko stanje).
Za vrednost gozda ob pridobitvi (dedovanju) se šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine, če pa davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna vrednost v času pridobitve. Ta vrednost se zmanjša, če je imela vaša mama z gozdom stroške (npr. za vzdrževanje gozda, ki je povečalo njegovo uporabno vrednost, ali če je plačala davek od dediščine, ali če je imela stroške s cenitvijo gozda), poleg tega jo znižajo tudi normirani stroški (1% 'nabavne' vrednosti).
Za vrednost nepremičnine ob prodaji pa se šteje vrednost, ki je navedena v pogodbi. Če je torej mama nepremičnino prodala za 3k eur, ne more organ oceniti njen prihodek na 10k eur. Poleg tega se tudi vrednost ob prodaji zmanjša za mamine stroške (davek na promet z nepremičninami, stroške cenitve in normirane stroške - 1 % vrednosti gozda).
Poleg tega ima mama možnost:
- naročiti cenitev vrednosti gozda,
- organu predložiti druga dokazila o vrednosti 'gozda' (fotografija, izjave itd.),
- organu predlagati ogled na kraju samem, kjer bo ugotovljeno, da gre dejansko za zarasel travnik in ne za gozd v polnem gospodarskem pomenu.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
sem v domu ostarelih, nikoli nisem bil poročen tudi otrok nimam. dohodka nimam, ker nikoli nisem bil v službi. Imam pa brate in sestre. kdo je dolžan poskrbeti za mene in plačati dom za oskrbo. Hvala
Zadeva je zakonsko predpisana, pristojnost za ugotavljanje dolžnosti doplačevanja pa je v rokah centra za socialno delo. Na splošno so zavezanci partner in otroci, ker pa je to odvisno tudi od njihove ekonomske situacije, bi gospodu svetovala, da se obrne na pristojen CSD (tam, kjer ima stalno bivanje).
Jera Grobelnik, univ.dipl.psih.
direktorica
Dom upokojencev Center,
Možu je pravkar umrla mama, bila je več let v domu upokojencev, razliko med njeno pokojnino in domom je plačevala občina. Predno je njegova mama šla v dom, so določili moža za skrbnika. Njegova mama ni imela nobenega premoženja. Ali lahko sedaj občina zahtva od njega povrnitev te razlike, imam še brata in dve sestri.
Občina se ponavadi priglasi k dedovanju v zapuščinskem postopku, ker pa navajate, da mama ni imela nobenega premoženja, tega v tem primeru ne bo. Terja se samo premoženje upravičenca (pokojna mama), torej tistega za katerega je občina doplačevala. Ker niste napisali nič o tem, če je bil tudi mož zavezanec za plačilo kakšnega deleža, predvidevamo da ni. Tudi če bi bil, ne bi ničesar terjali od njega, razen, če ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti doplačila, bi potem šli v izvršbo.
Sem samohranilka z dijakinjo, trenutno zaposlena preko javnih del do konca leta. Zanima pa me ali imam možnost, da mi podarijo hišo velikosti 240 kvadratnih metrov,pogoj da bom gospoda imela do smrti. Kako je s tem, če ostanem brez zaposlitve? Sem sploh upravičena do socialne pomoči glede na to da je velika hiša?
Spoštovani,
sklenite tim. pogodbo o dosmrtnem preživljanju (obvezno pri notarju, v obliki notarskega zapisa), saj na njeni podlagi ne postanete lastnica takoj po njeni sklenitvi, ampak šele po smrti preživljanca.
Vendar pa boste morali svoje obveznosti iz pogodbe (naloge in dajatve glede preživljanja, kakorkoli jih boste pač dogovorili) izvrševati, sicer lahko preživljanec pogodbo odpove. Če torej menite, da obstaja možnost, da izgubite službo in ostanete brez dohodkov, se ne zavežite za finančne dajatve (npr. plačilo domske oskrbe za preživljanca), ampak raje za naturalne dajatve (fizična skrb zanj).
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ, dostopen na povezavi http://www.uradni-list.si/1/
Lep pozdrav!
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Kdaj mora dedič sodišču predložiti oporoko? Ali lahko to stori med zapuščinsko obravnavo na sodišču?Namreč, moja mama (hči po zapustnici - mami) ima oporko, ki jo je lastnoročno napisala njena mama. Želi, da imajo pravico do "uživnaja" imetja vsi (tudi njeni brati) = da se imetje razdelina enakovredne deleže. Ker pa je možnost zaostritve "ozračja", kar pomeni, da bi predvsem en od bratov želel oziroma zahteval imetje = nepremičnino (rojstno hišo), ki bi jo nato zrušil, kar bi pomenilo, da ostali nimajo dejansko več doma, me zanima, če lahko oporoko mama predloži med samo obravnavo ali mora to storiti predhodno.Za odgovor se vam zahvaljujem in upam, da je dovolj razumljivo vprašanje.Lep pozdrav,Duša Rus
Načeloma se dejstvo, da oporoka obstaja in kdo so njeni dediči, navede že v smrtovnici, oporoka pa se skupaj s smrtovnico na podlagi 193. člena Zakona o dedovanju pošlje na sodišče, ki jo tudi razglasi. Organ, ki sestavlja smrtovnico, se mora prepričati, ali je za pokojnikom ostala pisna oporoka ali listina o ustni oporoki. Ni pa nujno, da se oporoka izroči že takrat, a postopek se zna zaradi tega zavleči. Sicer pa sodišče v skladu z 205. členom Zakona o dedovanju v vabilu na narok obvesti prizadete osebe o uvedbi postopka in o morebitni oporoki, in jih povabi, da takoj predložijo sodišču pisno oporoko, če je pri njih (tu je spet čudno, če zamolčiš da imaš oporoko, vendar pa ni nikjer določeno, da si jo dolžan izročiti pred samo obravnavo). Na vsak način bo sodišče v primeru, da bodo sporna dejstva, predvsem veljavnost ali vsebina oporoke, dediče napotilo na pravdo.
Moje mnenje torej je: lahko se sicer predloži na samem naroku (ker se oporoka konec koncev lahko najde tudi po že pravnomočno končnem postopku), vendar pa bo v vsakem primeru zadeva šla na pravdo, v kolikor bo vsebina in veljavnost oporoke sporna med dediči. Dejstvo, kdaj se predloži oporoka za uspeh postopka ni relevanten, rezultat bo na koncu enak.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Prejeli smo vabilo na zapuščinsko razpravo, naslovljeno na mamo, ki pa je že leto in pol pokojna. Očitno je bila mama vključena v oporoko, saj je bila pokojnica, o katere zapuščini bo potekala razprava, njena zaupna prijateljica še iz mladosti, umrla pa je dobrega pol leta za našo mamo. Zanima me, ali v primeru, da je v oporoki določena dedinja že pokojna, do dediščine upravičeni njeni dediči? (V tem primeru smo to dva sinova in mož.) S pokojno mamino prijateljico seveda nismo v nobenem sorodu, pokojnica pa sicer nima nam znanih živih sorodnikov.Lep pozdrav, Andrej
Žal pri oporočnem dedovanju ne obstaja t.i. vstopna pravica, na podlagi katere delež dediča, ki ne deduje, dedujejo njegovi dediči. Vstopna pravica velja samo pri zakonitem dedovanju. Glede na navedeno mamini dediči niso upravičeni do dedovanja po mamini prijateljici.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Zanima me kako se deduje v primeru,da je babica umrla? Imela je tri otroke, ki so vsi umrli pred njo, eden se kot otrok. Ostali smo trije vnuki: jaz, brat ter sestrična. Kako dedujemo? Po treh enakih delih ali sestrična polovico, jaz in brat pa drugo polovico?
Če babica ni napisala oporoke, vsak od vas deduje delež, ki bi šel vašemu staršu, če bi bil v trenutku babičine smrti še živ. To pomeni, da deduje sestrična polovico babičinega premoženja, vidva z bratom pa vsak po eno četrtino (predpostavljamo, da tretji babičin otrok nima živih potomcev).
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Živim v hiši, ki je last moje mame. Dobila jo je od svojih staršev v zameno, da skrbi za njih do smrti. Dedek, ki je bil lastnik je že pokojen, babica pa še živi. Moj oče je hišo renoviral in bil stalno prijavljen 12 let. Predlani pa je preminul. Sedaj me mati z mojo punco, ki je začasno prijavljena pri nas naganja iz hiše. Punci noče podaljšati začasnega prebivališča. Ali lahko to storim jaz in kakšne pravice imam do kakeršnega koli deleža po očetu?
Iz vašega vprašanja sklepamo, da je oče že umrl. Ste dedič njegovega premoženja, skupaj z mamo in morebitnimi drugimi očetovimi potomci. Vendar je po vašem lastnik hiše mati (če jo je dobila od vašega deda, je tudi logično, da je hiša njeno posebno premoženje in da vaš pokojni oče na njej ni imel nobenih pravic). Če vas mati ni več dolžna preživljati, potem vas kot lastnica hiše žal lahko dejansko "vrže" iz hiše oziroma prepove v njen bivati vam in vašemu dekletu. Lastnik ima namreč načeloma neomejeno oblast nad svojo stvarjo in prosto odloča, kdo jo lahko uporablja in kdo ne. Če ste v hišo vlagali svoja sredstva (npr. kakšne adaptacije, vzdrževalni posegi ipd.), imate od matere pravico zahtevati povrnitev vrednosti teh vlaganj. Po materini smrti ste dedič njenega premoženja, skupaj z morebitnimi ostalimi njenimi dediči.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Lansko leto nam je nepričakovano umrl naš stric, ki je živel sam v svojem stanovanju. Po pogrebu sem jaz kot njegova nečakinja vsem, katerih položnice sem našla v njegovem stanovanju, obvestila o njegovi smrti. Razposlala sem mrtvaški list in pustila svoje podatke, zgolj za obveščanje, dokler ne steče zapuščinska razprava.Pokojni je imel trajnik in dokler je bila njegov bančni račun aktiven, so plačila, ki so ostala (upravnik) bila poravnana. Ko pa je banka bančni račun zamrznila, so začele položnice s strani upravnika prihajati name. Glede na to, da nisem dedič, zaradi česar nisem latnik ne solastnik, sem jih jemala za brezpredmetne in jih nisem zavračala. Ko so me terjali tretji mesec, sem klicala očeta, kako je kaj z zapuščinsko razpravo. Razprava še ni stekla. Rekel mi je, naj jih posredujem njegov naslov, kot enega izmed dedičev stričeve nepremičnine. To sem tudi storila. Lani avgusta sem jih prosila za izpis vseh terjatev ter jih naredila uslugo in jih posredovala očetu ter njim posredovala podatke o enem izmed dedičev. Konec leta je bilo stanovanje prodano in name so še kar naprej naslavljali tekoče račune za komunalne storitve in storitve upravljanja. Vnovič sem jim poslala mail, da nisem dedič in zatorej nisem lastnik in da sem jim posredovala podatke o nekom, ki je ter da je stanovanje bilo že nekaj mesecev nazaj prodano. Dobila sem zelo "neprijazen odgovor", da sem imela čas 15 dni za reklamacijo računa. Nekaj malega vem o obligacijskem pravu. To, da ti lahko kdorkoli neupravičeno ali upravičeno izda in pošlje račun, za katerega se pričakuje plačilo. Če se ga ne zavrne v reklamacijskem roku, lahko po zapadlih obveznostih vloži izvršbo. Vem, da se lahko na izvršbo pritožim, predlagam zaslišanje obeh prič in priložim dokaz o tem, da terjatev ni upravičena in izvršba pade. V splošnem me zanima, kakšen je postopek v primeru edinega lastnika stanovanja. Na koga in kdaj preidejo obveznosti? In kdo jih je pristojen uveljavljati? Zanima me tudi kaj lahko v bran sebi napišem upravniku o prehodu obligacij ter neupravičeni terjatvi mene kot nelastniku?
Obveznosti zapustnika na dediče preidejo v trenutku zapustnikove smrti, enako kot tudi (pozitivno) premoženje zapustnika. Res je sicer, da pogosto v trenutku smrti še ni povsem jasno, kdo so dediči in kakšni so njihovi deleži, a to ne pomeni, da lahko upravnik določi neko tretjo osebo kot plačnika obveznosti. Res pa je, da lahko upnik ne glede na povedano vloži zoper vas izvršbo; a z njo ne bi smel uspeti. Izredno pomembno je, da ste pozorni na prejem morebitnega sklepa o izvršbi in na rok 8 dni od prejema (vikendi in prazniki SE štejejo v rok!), v katerem morate vložiti ugovor. Ta mora biti tudi obrazložen in podprt z dokazi (listine, ki jih omenjate; predlog za zaslišanje konkretnih prič z imeni, priimki in naslovi), prav tako pa morate po sodnem pozivu plačati sodno takso za ugovor.
Morda je "recept" zoper očitno nepoštenega upravnika tudi kazenska ovadba zaradi poskusa goljufije, vendar ne garantiramo, da bodo tožilci enakega mnenja.
Matija Jamnik, univ. dipl. prav.
JK Skupina d.o.o. / JK Group ltd.
Stegne 27
SI-1000 Ljubljana
t: + 386 (0)590 91 794
Oče je napisal oporoko in nas troje otrok razdedinil (2 brata sta bila kaznovana, ker sta ga fizično napadla, jaz pa ne). Z drugo ženo sta kupila tri nepremičnine, vse s posojili, ki so še v teku. Eno od nepremičnin je na dražbi plačal celo sin druge žene. Ali lahko zdaj v dedovalnem postopku zahtevamo svoj delež (najbrž nujni) tudi na teh nepremičninah? Nadalje, oče je zapustil 3x več dolgov kot je premoženja. Kaj naj storimo?
Če je bilo razdedinjenje veljavno, potem ne morete zahtevati nujnega deleža. Če ni bilo veljavno, potem lahko zahtevate ne samo nujni, pač pa kar zakoniti delež (če oče ni sestavil oporoke).
Če so dolgovi višji od premoženja, je verjetno najboljša opcija odpoved dediščini. V nasprotnem primeru dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove, resda le do vrednosti dednega deleža, vendar pa z vsem svojim premoženjem.
Matija Jamnik, univ. dipl. prav.
JK Skupina d.o.o. / JK Group ltd.
Stegne 27
SI-1000 Ljubljana
t: + 386 (0)590 91 794
Dobivam socialno pomoč ze kar nekaj let. Imam pa tudi nekaj premoženja, ki sem ga podedovala po očetovi smrti. Zanima me, kam naj se obrnem saj se je nad premoženjem že naredila zaznamba, tako da ne moram niš prodati. Nekaj zemjišč bi želela dati državi oziroma občini, a nevem kam se obrniti. Ker dokler ne poravnam državi, ne moram nič prodajati.
Zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nalaga Zakon o socialno varstvenih prejemkih, zato tu odstopanja niso mogoča - center za socialno delo mora odločiti o zaznambi. Ker pa je prepoved vpisana v korist Republike Slovenije (kot dajalke pomoči), menimo, da prenos lastništva določenih parcel na Republiko Slovenijo ne bi smela biti težava (če odmislimo "birokracijo"). Ni pa rečeno, da bi se država v "zameno" za prenos parcel odpovedala prepovedi odtujitve in obremenitve.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Umrl mi je oče. Na zapuščini se je pojavila tudi 49 letna ženska, ki trdi, da je njegov hči. Šla je tudi v pravno tožbo. Oče ni za njo ničesar podpisal in tudi terjali ga niso. Zanima me samo, ali lahko po tolikih let zahteva dediščino?
Ugotavljanje očetovstva je mogoče brez časovnih omejitev (včasih je bilo očetovstvo mogoče uveljavljati s tožbo pet let po otrokovi polnoletnosti in eno leto po smrti domnevnega očeta, potem pa je Ustavno sodišče omejitve kot neustavne odpravilo). Da oče ni ničesar "podpisal" ali priznal glede očetovstva v času življenja, ni ovira za sodno ugotavljanje očetovstva. Domnevna hči lahko zahteva dedni delež na očetovi zapuščini, če bo očetovstvo ugotovljeno.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794
Na sodni razpravi staršev glede skupne nepremičnine, sta se dogovorila, da je 50% od mame, oče pa zapusti svojo polovico svojim hčeram. Kaj se zgodi, če katera od hčera svojega deleža ne želi podedovati oz. se mu želi odpovedati še v času očetovega življenja? Kaj se zgodi, če nobena od hčera ne želi podedovati? Ali se s tem mamin delež poveča?Hvala
Verjetno je bila v sodnem postopku sklenjena poravnava in za zanesljiv odgovor bi bilo potrebno videti njeno vsebino. Načelno pa velja, da delež, ki ga ne deduje eden od dedičev, dedujejo ostali dediči. Ker domnevamo, da mati ni več dedinja po očetu (ker med njima ne obstaja več zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost), mati ni dedinja po očetu in se torej njen delež na nepremičnini ne more povečati.
Svetuje: odvetnik Matija Jamnik
Pred dvemi leti mi je umrl stric. Nazadnje je živel pri ženi mojega pokojnega brata (torej pri moji svakinji). Po smrti strica je svakinja vložila zapuščino. Na sodišču je predložila dokument, da je bil moj stric njen izvenzakonski partner. Po njem je podedovala stanovanje, denarne prihranke itd.. Zanima me, zakaj me sodišče kot nečakinjo po uradni dolžnosti ni pozvalo na zapuščino? In ali nisem dediči po pokojnem stricu saj ni imel svojih otrok?
Če je med stricem in svakinjo dejansko obstajala zunajzakonska zveza in ker stric ni imel otrok, so stričevi dediči svakinja in stričeva starša, če sta bila ob stričevi smrti še živa. Če nista bila več živa, dedujejo njun delež (to je polovico zapuščine) njuni potomci, torej otroci, če pa ti niso več živi, pa vnuki, torej tudi vi. Nenavadno je, da vas sodišče ni povabilo na obravnavo, se pa zgodi, sploh če vas oseba, ki je izpolnila smrtovnico, ni navedla. Če je sklep o dedovanju že pravnomočen (domnevamo, da je), lahko svojo dedno pravico uveljavite s tožbo, ki jo vložite proti svakinji.
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group.
E: info@jkgroup.si | T: 0590-91-794