V tujini nekaj precej normalnega, pri nas pa bizaren in morbiden. Takšen je bil vsaj medijski odziv na prvi sejem pogrebništva in pokopaliških dejavnosti pri nas.
Kakor smo že pisali, je na začetku aprila na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekal sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti Post Viva, ki je bil v medijih nekoliko presenetljivo deležen precej pozornosti. A (večinoma) precej cinične. To nas je v Zavodu Pogreb ni tabu malo zmotilo, zato pričujoča konstruktivna kritika in prošnja medijem. Začnimo na začetku…
Po Evropi že vrsto let potekajo številni cenjeni in dobro obiskani sejmi pogrebništva. Odvijajo se kot nekaj povsem vsakdanjega, navadnega in v prvi vrsti uporabnega. V Sloveniji, kjer je smrt sedaj vsaj na nek način že sprejeta – kot tabu namreč –, je tovrstni sejem potekal prvič. Na njem se je predstavilo 50 razstavljavcev iz sedmih držav, organizirana so bila predavanja in okrogle mize ter napravljeni številni koraki naprej v smeri odpravljanja tabujev, povezanih s smrtjo in poslavljanjem od umrlih.
Med zanimivejšimi so bila denimo predavanja predstavnikov slovenskega društva Hospic, ki so spregovorili o soočanju z umiranjem in smrtjo, žalovanju, ki celi rane in dostojanstvenem umiranju s pomočjo paliativne nege. Na okrogli mizi Smrt kot središče življenja so se predstavili tudi socialni gerontologi, ki – kot pove, Maja Štager, ena izmed študentk tega študijskega programa – se trudijo prebolevanje smrti in premagovanje žalosti pospešiti s smehom in humorjem.
Obiskovalci so se lahko poleg tega pobližje spoznali tudi z delom mrliškega oglednika. Prof. dr. Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino je s svojim predavanjem pritegnil največ zanimanja. Nanizal je nekaj anekdot, pa tudi kopico zanimivih podatkov, ki so občinstvu vsekakor učinkovito približali “zaključna dela” v medicini, kot je mrliškoogledniško delo označil profesor Balažic.
Če vas tudi to ne prepriča v relevantnost sejma Post Viva, vas bo morda dejstvo, da je bil v pogrebni stroki (s katero se bomo nekoč neizogibno srečali vsi) storjen velik korak naprej, in sicer s podpisom Etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti. Po otvoritveni slovesnosti sta ga podpisala Jožica Coif z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Robert Martinčič z Gospodarske zbornice Slovenije kot predstavnika obeh stanovskih organizacij: Odbora pogrebnih in pokopaliških dejavnosti in Zbornice komunalnega gospodarstva. Tako so poenotili pietetna pravila, ki jih morajo spoštovati vsa javna komunalna podjetja, ki se ukvarjajo s pogrebništvom, kakor tudi zasebniki. Zbornici sta se s podpisom obvezali še, da bosta sodelovali pri razvoju funkcij in storitev na pokopališčih ter v povezanih dejavnostih. Kodeks je bil torej podpisan tudi v upanju, da bo pogrebna in pokopališka dejavnost tudi zakonsko čim prej ustrezno urejena. Veljavna zakonodaja je namreč stara več kot trideset let in je s tem današnjim razmeram, milo rečeno, slabo prilagojena.
Kaj torej menite o sejmu?
Če ste pred tem prebirali slovenske medije, ste lahko opazili, da je bilo poročanje v veliki meri odeto v sivo (če ne celo črno) barvo. Velik del pisanja se je v (pre)veliki meri osredotočal denimo na domnevno visoko ceno pogrebov pri nas brez kontekstualne primerjane, ne primer s sosednjimi državami. Spraševali so se tudi o uporabnosti redkih luksuznih eksponatov (npr. žare s kristali), razstavljenih na sejmu. Klimatizirane krste, projekcije obdukcij trupel in zvok dleta ob ponazarjanju kamnoseške dejavnosti so prevladali nad predstavitvijo pomena paliativne oskrbe ali možnostjo raztrosa pepela v morje ali na drugih krajih.
Kaj je tako negativnega, bizarnega in morbidnega v odprtem pogovarjanju in soočanju s smrtjo, njenim dostojanstvenim pričakovanjem, ter seznanjanjem z dejavnostjo, ki to neizbežno spremlja, v Zavodu Pogreb ni tabu, če smo odkriti, ne vemo čisto točno. Smo pa po drugi strani prepričani, da so smrt, umiranje in žalovanje za preminulimi pri nas še vedno tabu. To so povsem jasno in nedvoumno ugotavljali tudi mediji sami, ko so v novicah pisali o sejmu kot enem izmed načinov odpravljanja tabujev. Toda, ali niso prav mediji tisti, ki s svojo vlogo in vplivom, ki segata globoko v pore družbe, lahko z tudi načinom svojega poročanja pomembno prispevajo k podiranju teh istih tabujev? In ne da jih s črnim in odklonilnim pisanjem o njegovih “najmorbidnejših” delih ravno nasprotno še dodatno krepijo.
Splošno gledano menimo, da je poročanje medijev o tej in podobnih temah družbeno koristno in ga pozdravljamo. Tokrat pa (večinoma) žal sodi med potrditve, da v Sloveniji na tem področju vsemu trudu navkljub še vedno močno zaostajamo za svetovnimi trendi.
Članek pripravila Katarina Cvikl, fotografije www.rtvslo.si.
Evelina,pozdravljena s tvojim odzivom se popolnoma strinjam in te podpiram,moti me pa dejstvo,da je nastala popolna tišina okrog novega zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti.Veliko podjetnikov ima hude težave na tem področju z komunalami,mislim da javnost s tem premalo seznanjena in je zadeva očitno kar zamrla lp in še veliko uspehov. Angela Menart
Spoštovani!
Udeležili smo se sejma in pozdravljamo to idejo. Že to ,da so se mediji tako močno odzvali je uspeh. Po prvih malo nenavadnih odzivih bodo v bodoče tudi komentarji vedo bolj realni.
Strinjam se tudi s predhodnico g. Angelo Menart glede zakonodaje, ki bi jo, po mojem mnenju, morali urediti še pred sprejemom kodeksa.
Problem niso samo velika komunalna podjetja, apak se zadnje čase vse bolj po manjših občinah organizijo režijski obrati, ki so registrirani tudi za pogrebne storitve, vendar teh ne opravljajo sami, temveč jih po pogodbi oddajajo pogrebnim podjetjem, s to razliko,da o izbiri izvajalca ne odločajo svetniki, ampak le župan, ki je tudi pritožbeni organ.
Upam, da bomo v kratkem uredili tudi zakonodajo, ki bo pravična za vse.
Lepo pozdravljeni! Marija Mageš