Na žalost so še vedno redki tisti, ki se ob vsakokratnem obisku pokopališča zamislijo nad škodo, ki jo povzročajo okolju. Zlasti sveče, ki jih prižigamo na grobovih, so – kljub močnemu simbolu spomina in lepoti, ko jih okrog 1. novembra zagori na tisoče – namreč za naše okolje zelo obremenilne.
Zato je še posebej okrog 1. novembra, ko količina prodanih, s tem pa tudi prižganih in na koncu izrabljenih nagrobnih sveč pogosto preseže polletno količino, pomembno poudariti, da je treba sveče po uporabi odvreči v za to namenjene zabojnike. Torej, če že čutimo potrebo po množičnem krašenju grobov naših bližnjih s svečami, vsaj poskrbimo, da se z odpadki, ki ostanejo za tem, primerno ravna.
Poleg sveč je v času okrog dneva spomina na mrtve povečana tudi količina ostalih odpadkov. Še posebej uvelega cvetja, cvetličnih lončkov, zavijalnega papirja, okrasnih folij, plastenk za umivanje nagrobnikov ipd. Vsaka skupina teh odpadkov ima svoje mesto v posameznem zabojniku za ločeno zbiranje. Je pa postavitev primernih zabojnikov dolžnost upravljavca pokopališča. Nikakor namreč ni primerno, da se na pokopališču nahaja le en velik zabojnik, v katerega obiskovalci mečemo vse najrazličnejše odpadke. Prav tako ne zadošča zgolj ločevanje na “odpadne nagrobne sveče” in “biološko razgradljive odpadke”.
Da bi bila ureditev skladna z zakonodajo in najmanj stroškovno obremenilna, bi morale biti pokopališke površine opremljene z zadostno količino zabojnikov za zbiranje naslednjih vrst odpadkov:
- odpadne nagrobne sveče; v teh zabojnikih se zbirajo samo in zgolj odpadne nagrobne sveče;
- biorazgradljivi odpadki; za zbiranje cvetja, listja, pokošene trave, plevela, stare zemlje lončnic, odpadkov od urejanja grmovnic, papirnatih vrečk in robčkov;
- druga embalaža; za plastične vrečke in lončke, pločevinke, sestavljeno embalažo ter plastenke pijač, živil, čistil in pralnih sredstev;
- drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi; za zbiranje stiropora, plastificiranega papirja in folij, ohlajenega pepela, krp, usnja, tkanin ter keramike in porcelana.
Druga embalaža in drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi, se lahko zbirajo tudi skupaj v enem zabojniku, vendar je v tem primeru dolžnost izvajalca javne službe, da v procesu obdelave mešanih komunalnih odpadkov zagotovi, da se druga odpadna embalaža loči od drugih odpadkov, ki niso biorazgradljivi. Ročno je treba izločiti tudi večje nečistoče med odpadki, kot so denimo plastenke, plastične vrečke, plastično cvetje, betonska korita ali robnike ipd. Le tako lahko namreč nadaljnji predelovalec svoje delo opravlja nemoteno, brez zapletov in tudi pravočasno in učinkovito.
Največji del odgovornosti pa se nahaja že v prvi fazi, torej na nas, obiskovalcih pokopališč, ki moramo – da bi lahko proces ločevanja in predelave odpadkov potekal čim bolj gladko – prav tako spoštovati osnovna pravila ločevanja. Pomislite, koliko odpadkov povzročimo z vsakoletnim obujanjem spomina na mrtve ob 1. novembru! Ker so količine ogromne, vas pozivam, da odpadke primerno ločujete, kar pomeni, da jih po uporabi odvržete v za to namenjene zabojnike. Nagrobnih sveč ne mečkajte ali stiskajte. Prav tako pa upravljavca pokopališča opozorite na zahteve, ki jih postavlja zakonodaja, v kolikor na pokopališču ne opazite primernih zabojnikov za ločevanje odpadkov.
Naj bo letošnji praznik vseh svetih do okolja kar se da prijazen!
Vir:
- Navodila za ravnanje z odpadki na pokopališčih v obdobju pred in po 1. novembru (Interseroh d.o.o.)
