Če želimo svoje premoženje po smrti zapustiti komu drugemu in ne zakonitim dedičem, moramo sestaviti oporoko. Njena oblika, vsebina in način sestavljanja so formalno urejeni z zakonom, zato ni veljaven vsak sestavek.
Pravni učinki oporoke
V oporoki oporočitelj, tj. pisec oporoke, določi, kako in komu naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v času smrti, razdeljeno. Oporočitelj v oporoki, ki ima pravni učinek šele po smrti oporočitelja, določi enega ali več dedičev. Vredno je vedeti, da so zapustnikovi potomci, starši in zakonec oziroma zunajzakonski partner t. i. nujni dediči in so s tem vedno upravičeni do dedovanja nujnega deleža premoženja oporočitelja, ne glede na omembo ali želje v oporoki. To jim sicer oporočitelj lahko prepreči, a zgolj z razdedinjenjem, za kar pa mora imeti upravičene razloge, o čemer sem že pisala (več o tem v članku Dedovanje po oporoki).
Oporočna sposobnost
Pri oporoki gre za strogo zaseben dokument, zato je pomembno, da njeno vsebino določi imetnik premoženja sam in ne preko zastopnika. Prvi pogoj, če naj bo oporoka veljavna, je oporočna sposobnost oporočitelja. To pomeni, da je oseba že dopolnila 15 let in je razsodna, kar pomeni, da je sposobna dojemati pomen in posledice oporoke. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oseba nerazsodna. Kdor se sklicuje na nerazsodnost oporočitelja, mora le-to dokazati, in če je pri tem uspešen, se oporoka šteje za nično, dedovanje pa se ne izvrši po oporoki, temveč po pravilih, ki jih določa zakon.
Volja zapustnika
Drugi pogoj za veljavnost je, da oporoka izraža pravo in resnično voljo zapustnika, torej da je sestavljena brez prisile, grožnje, zvijače ali zmote. Deli oporoke, ki so nastali pod takšnimi vplivi drugih oseb, so neveljavni, vendar je za ničnost treba podati zahtevo, in sicer v enem letu od dneva, ko se je izvedelo za vzrok neveljavnosti oziroma v deset letih od razglasitve oporoke.
Predpisane oblike oporoke
Oporoka je tudi strogo formalen posel, zato je tretji pogoj, da je sestavljena v eni izmed z zakonom predpisanih oblik. Če je oblika pomanjkljiva, se lahko oporoko izpodbija. Oporoka je lahko:
Lastnoročna:
oporočitelj jo napiše z lastno roko in jo tudi lastnoročno podpiše bodisi na koncu ali na začetku. Če je podpis lastnoročen, je – kot kaže pravna praksa – lahko tudi nečitljiv oziroma gre lahko za parafo (tj. skrajšan podpis, zapis začetnic). Zapis besedila oporoke na računalnik ali s tujo roko ne zadostuje.
Skupna:
to je oporoka zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, pri čemer ne sme imeti narave dednopravne pogodbe. Torej lahko zakonca s svojim imetjem razpolagata le v korist tretjih, ne smeta pa drug drugega denimo določiti za dediča v primeru smrti.
Pisna pred pričami:
v tem primeru je pomembno le, da je poslednja volja oporočitelja izražena v pisni obliki (lastnoročno, napisano na računalnik, s tujo roko itd.). Lahko jo je celo sestavil kdo drug (npr. odvetnik), oporočitelj mora biti le seznanjen z njeno vsebino. Oporočitelj sestavek podpiše pred dvema istočasno prisotnima pričama, ki nato storita enako. Priči morata biti polnoletni, poslovno sposobni ter sposobni brati in pisati, poleg tega pa ne smeta imeti interesa na zapuščini (ne smeta biti npr. zakoniti ali oporočni dediči, volilojemniki).
Sodna:
se za razliko od prejšnjih poda v ustni obliki. Oporočitelj pred sodnikom ali notarjem izrazi svojo poslednjo voljo, ta pa – po tem, ko je na zanesljiv način ugotovil identiteto oporočitelja – sestavi oporočni sestavek, ki ga oporočitelj potrdi. Če zapustnik ne zna brati in pisati, morata biti ponovno navzoči dve priči. Iz sodne oporoke so izpeljane še:
- Oporoka v tujini: se pod enakimi pravili kot sodna sestavi pred konzularnim predstavnikom.
- Oporoka na domači ladji: se sestavi pred poveljnikom ladje in velja do 30 dni po vrnitvi v slovensko luko.
- Oporoka med vojno ali mobilizacijo: je sklenjena pred poveljnikom čete in jo lahko sestavi le pripadnik vojske. Velja je še 60 dni od konca vojne oziroma 30 dni od individualne demobilizacije.
Ustna:
je zasebna, saj oporočitelj svojo voljo ustno izjavi pred dvema sočasno navzočima sposobnima pričama. Veljavna je le v primeru izrednih razmer, priči pa jo morata čim prej zapisati in jo izročiti sodišču ali pa jo na sodišču ustno podati. Velja še 30 dni po prenehanju izrednih razmer. Ponareditev takšne oporoke je eden izmed razlogov za dedno nevrednost!
Mednarodna:
je v zakonu vključena zaradi zahtev Mednarodne konvencije o obliki mednarodne oporoke. Gre za pisno obliko oporoke, sklenjeno pred dvema pričama in pooblaščeno osebo. Oporočitelj se mora podpisati na vsak list oporoke posebej, medtem ko za ostale udeležence zadošča podpis na koncu. Nujno je vključiti tudi datum sestave oporoke in datum podpisa pooblaščene osebe.
Zapis datuma je zelo pomemben tudi na drugih oblikah oporoke, kajti oporoko lahko oporočitelj kadarkoli prekliče. Za preklic pa šteje tudi sestava nove oporoke, kar je torej vidno iz kasnejšega datuma, zapisanega na oporoki.
Vsebina oporoke
Četrti in morda osrednji pogoj za veljavnost oporoke je njena vsebina. Ta mora biti dopustna, mogoča in določljiva. Oporoka ali njen del je torej nična, če se vsebine ne da določiti (npr. ni jasno zapisano, kdo naj deduje določen del premoženja), če je vsebina nemogoča (mogoče denimo ni določati dediča svojemu dediču), ali če je v nasprotju z ustavo ali moralo. Jasnost opredelitve dedičev je ključna, saj se v nasprotnem primeru oporoke ne upošteva, ampak se izvrši dedovanje po zakonu.
Oporočitelj torej v oporoki določi enega ali več dedičev ali pa opredeli objektivne vzroke za ugotovitev le-tega (npr. tisti, pri komer bom v zadnjih letih življenja živel). Če postavi več dedičev, ne določi pa deležev zapuščine, ki naj bi jim pripadali, se šteje, da jim pripadajo enaki deleži. Poleg tega lahko zapustnik v oporoki določi tudi volila in volilojemnike, morebitne odvzeme nujnega deleža v korist potomcev in razdedinjenja. Oporočitelj lahko določi, da se določen del zapuščine uporabi v določen namen, ki mora biti trajen. V oporoko je lahko vključeno tudi določilo o vračunanju ali nevračunanju daril ali volil zakonitemu dediču in določilo o preklicu prejšnje oporoke.
Zapustnik lahko v oporoki dediča tudi zaveže k določenemu ravnanju, h kateremu ga sicer nihče ne more prisiliti, a lahko v primeru neizpolnitve izgubi neko oporočno naklonitev. Določi lahko tudi izvršitelja oporoke, ki mora v prvi vrsti poskrbeti za pravilno izvršitev oporoke, poskrbeti za zapuščino in z njo po željah zapustnika upravljati in ravnati. Lahko pa oporoka vsebuje še mnogo drugih vsebinskih delov, denimo želje glede kraja in načina pogreba, želje glede tega, kdo naj skrbi za njegove mladoletne otroke ipd.
Hranjenje oporoke
Zakonsko urejeno je le shranjevanje na sodišču, a lahko hrambo vrši tudi oporočitelj sam ali tretja stranka (se shrani npr. v sefu v banki), saj način hrambe ne vpliva na veljavnost oporoke. Najvarnejša bo oporoka seveda na sodišču, pri notarju ali pri odvetniku; v primeru odtujitve ali uničenja je namreč treba napisati novo. Po drugi strani lahko oporoko oporočitelj seveda kadarkoli prekliče bodisi izrecno bodisi molče, s tem da sestavi novo oporoko.
Upam, da vam bodo ta navodila nekega dne koristila pri sestavi vaše poslednje volje.
Viri:
