Etični kodeks pogrebne in pokopališke dejavnosti

Delo v pogrebni in pokopališki dejavnosti je fizično naporno zaradi svoje nepredvidljive narave, psihično pa je naporno zaradi nenehnega srečevanja s smrtjo in žalovanjem. Tako občutljivega dela torej ne more opravljati vsak, saj je poleg tega treba neprenehoma spoštovati tudi osnovna načela človeške etike.

Delo v pogrebništvu je občutljive narave

Kadar govorimo o pogrebni in pokopališki dejavnosti, so stranke neizogibno skoraj vedno žalujoče osebe, ki se soočajo z izgubo bolj ali manj bližnjih oseb. Domala brez izjeme se stranke torej nahajajo v čustveno napornem obdobju, ko so še posebej dovzetne za malenkosti, ki niso skladne z njihovimi predstavami, za morebitne nepazljivosti ali neprimernosti izvajalcev pogrebnih in pokopaliških storitev. Naloga slednjih je, da si ves čas prizadevajo svoje storitve opraviti ne le strokovno in v skladu z zakonodajo, temveč tudi na človeku prijazen, dostojanstven in spoštljiv način.

Potreba po Etičnem kodeksu v pogrebništvu

Izvajalci v tej dejavnosti so trenutno v procesu končnega oblikovanja Etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki ga bodo po sprejemu predstavili tako stroškovni kot širši zainteresirani javnosti. Kodeks bo namreč pomembna osnova ter nujen sestavni del izobraževanj ter usposabljanj za zaposlitev na tem področju dela, saj bo eno izmed temeljnih vodil postopanja zaposlenih v pogrebni in pokopališki dejavnosti. Zasnovan je v skladu z Deklaracijo človekovih pravic ter z načeli humanitarnega prava. Zaradi nujnosti spoštljivega in razumevajočega ravnanja ter izvajanja storitev ga bodo morali do potankosti poznati vsi, ki so ali še bodo zaposleni v podjetjih in organizacijah, ki izvajajo pogrebne in pokopališke dejavnosti.

Načela etičnega kodeksa morajo še odobriti Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije ter kongres pogrebne in pokopališke dejavnosti, vendar pa je že sedaj jasno, da je prvo načelo vseh postopkov spoštovanje človekovih pravic, zlasti enakosti ter ne-diskriminacije. Po zgledu mednarodnega kodeksa zdravniške etike je tudi v pogrebni in pokopališki dejavnosti treba zagotavljati absolutno varovanje osebnih in zdravstvenih podatkov preminulega ter njegovih svojcev – tudi po opravljenem pokopu (razen kadar se morebiti ugotavljajo kazniva dejanja).

Spoštovanje in pieteta do pokojnika

Če imamo v mislih celoten duh, v katerem je napisan Etični kodeks, ugotovimo, da ta temelji na naravni zakonitosti, da se človeško življenje vedno konča s smrtjo. To dejstvo človeštvo že od nekdaj močno vznemirja, čeprav je neizbežno. Tako je v središču pozornosti vedno pokojnik, ki mora biti vselej deležen dobrega ravnanja in spoštovanja; osnovno vodilo je, da se ob smrti posameznika spominjamo v dobri luči, njegovih dobrih del in uspehov, medtem ko njegove morebitne slabosti zamolčimo. Enako mora biti spoštljiv in pieteten tudi odnos do svojcev pokojnika ter do vseh drugih udeležencev pogrebne slovesnosti.

Prav tako je z etičnega vidika pravilno in sprejemljivo ravnanje, da se vedno – kadar je to mogoče – spoštuje poslednja volja pokojnika, četudi se naši osebni presoji morda zdi nenavadna. V kolikor želja preminule osebe ne poznamo, upoštevamo želje ter mnenja njenih svojcev. Podobno velja v primeru darovanja organov ali drugih delov telesa pokojnika za humanitarne ali raziskovalne namene; tudi tu so izvajalci pogrebnih storitev dolžni spoštovati želje preminulega, ki pa morajo biti ustrezno urejene že pred samo smrtjo.

Nedopustnost ravnanj v škodo preminulega ali pokopališč

Poleg najbolj osnovnih nasprotovanj omenjenim načelom etike, pietete ter spoštovanja do stiske svojcev in prijateljev pokojnika, so glede na Etični kodeks pričakovano nedopustna tudi dejanja poškodovanja trupla, trgovina z belim blagom (tj. organi ali deli telesa) ter skrunitev grobov ali pokopališč – nasprotno bi naj izvajalci pogrebnih in pokopaliških storitev skrbeli za zaščito okolja in vzdrževanje kulturne dediščine na območju pokopališča. Izvajalci tovrstnih storitev pa kljub načelu spoštovanja želja preminule osebe, denimo ne smejo dopuščati kultov ali obredov, ki so pri nas prepovedani.

Moralnost nad zakonskimi predpisi?

Še ena posebnost narave dela v pogrebni in pokopališki dejavnosti je nepredvidljivost, zaradi katere je nemogoče natančno predvideti ter posledično urediti vse situacije, ki se lahko pojavijo. Zato je, kot je zapisano v etičnem kodeksu, notranja etična kontrola toliko bolj potrebna za vse, ki so udeleženi v pogrebni ali pokopališki dejavnosti. Prav ta etična kontrola in moralnost posameznika ter novega kodeksa namreč prevladajo v primeru neskladja zakonskih predpisov ter etičnih norm. Seveda to ne pomeni, da se dejavnosti v sklopu pogrebništva sicer ne opravljajo zakonito ter strokovno.

Nad uresničevanjem Etičnega kodeksa, ko bo ta dokončno sprejet, bo bdel 5-članski Svet Etičnega kodeksa, ki ga bosta imenovali obe pristojni zbornici. Svet bo med drugim zadolžen tudi za komuniciranje z javnostjo – tako strokovno kot po potrebi splošno. Prav širša javnost pa je verjetno tista, ki se s pogrebnimi in pokopališkimi storitvami največkrat srečuje na način, na podlagi katerega lahko dejansko presoja etičnost in moralnost delovanja izvajalcev teh storitev.

Vir:

  • Etični kodeks pogrebne in pokopališke dejavnosti
Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.