Mineva približno leto in pol od tega, ko je dvajsetletni Chris v prometni nesreči izgubil življenje. Njegova mati se je po boleči izkušnji odločila, da iz njegovega pepela ustvari diamant. Javnosti je zaupala svojo bolečo, a navdihujočo zgodbo.
Ulriche je bila še februarja lani mati povsem navadnega dvajsetletnika. 26. februarja 2010 pa se ji je življenje obrnilo na glavo, saj je tega dne v hudi prometni nesreči preminil njen sin Chris. Ko ga je Ulriche naslednji dan videla ležati v hladilnici lokalne kapelice, se je, kot je dejala za nemški časnik Bild, počutila povsem brez moči in volje do življenja.
Slika je simbolična
“Nisem si niti mogla niti želela predstavljati svojega sina, kako leži nekje na pokopališču med neznanimi, povsem tujimi ljudmi,” pove. Ulriche je takrat isto misel zaupala uslužbencu pogrebnega podjetja, ki ji je predlagal v tistem trenutku zanjo povsem nenavadno idejo. Predstavil ji je namreč možnost, da iz svojega sina ustvari diamant. Četudi je za to možnost slišala prvič, ji je bila misel na večni spomin zelo všeč.
Predstavljala si je, da bi bil Chris lahko na ta način vedno ob njej, tako v službi kot na dopustu. Torej vedno in povsod. S tem bi na poseben način nadoknadila vsa leta, ki bi jih še preživela skupaj, če do nesreče ne bi prišlo.
Uslužbenec pogrebnega podjetja ji je nato natanko opisal postopek od upepelitve do končne izdelave diamanta, saj do tedaj ni vedela za možnost diamantnega pogreba. Tako so Chrisov pepel na njeno željo poslali v Švico, kjer so ga v podjetju Algordanza spremenili v diamant.
V prvem tednu izdelave so Chrisov pepel segrevali pod visokim pritiskom, da je nastal surovi diamant. Pepel pokojnika je namreč pretežno sestavljen iz ogljika, iz katerega lahko ob posebnih pogojih ustvarimo diamant. Slednjega so nato naslednjih nekaj tednov postopoma polirali in brusili, da je dobil želeno obliko. Transformacija Chrisovega posmrtnega pepela v 0,7 karatni diamant je skupaj trajala nekaj mesecev, Ulriche pa je morala odšteti približno 7.000 evrov.
Za Bild je zaupala, da je malo šatuljo z diamantom v velikosti vžigalne glavice sprejela kot nekaj drugačnega in posebnega, kot nekaj višjega. Diamant je namreč vse, kar je ostalo za njenim ljubljenim sinom. Dragocenega kamna se najprej ni dotikala, saj je želela, da bi še naprej ostal tako svet, kot ga je doživljala. Prav tako ga ni imela namena vgraditi v kos nakita. Sprva je namreč menila, da bi za to potrebovala preveč časa in zlasti preveč poguma.
Kasneje je svoje mišljenje in odločitev spremenila. V nadaljnjih mesecih po sinovi smrti je zbrala pogum in ponovno odšla v Švico, kjer je dala Chrisov diamant vgraditi v prstan. Zgodba matere, ki se je soočila s prezgodnjo izgubo sina, je žalostna in boleča, toda kljub vsemu pomirjujoča. Pogovor zaključi z mislijo: “Moj sin bo s tem vedno na moji roki, posledično pa tudi vedno z menoj.”
Tovrstna storitev je na voljo tudi v Sloveniji in sicer pri podjetju Pogrebne storitve Babajić d.o.o. . Več si lahko preberete na uradni strani Algordanze v Sloveniji: www.algordanza.si.
Vir:
- Bild.de
- Fotografija: www.sxc.hu
[…] zgodba matere: https://www.pogreb-ni-tabu.si/2011/08/izpoved-matere-katere-sin-je-postal-diamant/ […]