Smrt v tujini – kaj pa sedaj?

V 21. stoletju, ko ljudje vse več potujemo in vse več časa preživimo v tujini, je življenje postalo bolj nepredvidljivo kot kdaj prej. Vse več smrti se na žalost zgodi na tujem, od koder moramo nato preminulega vrniti v domovino, če se želimo v domačem okolju od njega še zadnjič posloviti. Ob tem pa se hitro lahko znajdemo v birokratskem labirintu urejanja dokumentacije in logistike, ki mu ni videti konca.

Neusklajenost mednarodnih pravil

Vsaka država in vsako kulturno okolje imata namreč svoje posebnosti in s tem povezane zahteve glede potrebne dokumentacije, dovoljenj in pogrebne opreme. Leta 1973 je bil na ravni Sveta Evrope sicer sprejet Sporazum o prevozu trupel, ki je poskušal poenotiti formalnosti, povezane z mednarodnim prevozom posmrtnih ostankov, vendar ga je do danes ratificiralo le 23 držav (med njimi je tudi Slovenija), torej manj kakor polovica vseh članic organizacije. Na mednarodni ravni tako velja le splošno pravilo, da morajo biti krste, v katerih se prevažajo posmrtni ostanki, zaplombirane.

Vrnitev pokojnika iz tujine zaupajte specializiranim podjetjem za mednarodne prevoze.

Razen tega pravila pa so zahteve glede formalnosti na mednarodni ravni, tudi na primer znotraj Evropske unije, neusklajene. Španija na primer zahteva, da so vsi posmrtni ostanki, ki jih pošiljajo iz države, pred prevozom balzamirani, medtem ko ista zahteva ne velja za pokojnike, ki jih Španija prejema. Po drugi strani Francija tujim pogrebnim podjetjem ne dovoljuje, da bi v državi prevzeli posmrtne ostanke tujca in jih prepeljali v tujino. To lahko izvedejo le podjetja, registrirana v Franciji.

Študija primera: prevoz pokojnika s Kosova v Litvo*

Urejanje dokumentacije in logistika, ki spremljata repatriacijo oziroma vrnitev pokojnikov ali njihovih posmrtnih ostankov, sta v vsaki državi, ne glede na kontekst, zapletena procesa. Takšen je bil, denimo, primer vojaka iz Litve, ki je nedavno preminil na Kosovem, natančneje v Kosovski Mitrovici. Slovensko podjetje Babajić, d. o. o., specializirano za mednarodne prevoze pokojnikov, je prevzelo njegov primer vračanja v domovino Litvo. Na lokalnem uradu sodne medicine so najprej napravili obdukcijo, s katero so ugotovili vzrok smrti, da bi lahko izvedli prijavo smrti, ki jo je moralo podjetje nujno prijaviti v Mitrovici, tj. tam, kjer se je smrt zgodila. Truplo so zdravniki tudi balzamirali in ga nato vstavili v leseno krsto s pločevinastim vložkom. Poleg urejanja dokumentacije v Mitrovici je bilo treba pridobiti tudi večje število dokumentov v kosovski prestolnici Prištini. Da bi pokojnika lahko prepeljali iz ene države v drugo, so morali pristojni kosovski uradi pokojniku izdati posmrtni potni list, obenem so morali podoben dokument izdati tudi predstavniki Litve, vojakove domovine, na Kosovu. V tem primeru so se kot pomembne pokazale izkušnje pri delu z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, saj, denimo, izdajo litvanskega posmrtnega potnega lista izvaja litvanski konzul.

Zavod Pogreb ni tabu svetuje, da si pred vsakim odhodom v tujino uredimo zdravstveno zavarovanje.

Preden so pristojni zaprli oziroma zaplombirali krsto, je ambasador identificiral pokojnika, pri čemer je bil prisoten tudi zdravstveni inšpektorat. Pred letom in povratkom preminulega v domovino je pogrebno podjetje, v koordinaciji z EULEX Misijo vladavine prava na Kosovu organiziralo tudi vojaško spominsko slovesnost. Pripadniki te misije so se tako z vojaškim protokolom še zadnjič poslovili od svojega preminulega sodelavca, čigar posmrtne ostanke so nato z vojaškim letalom poslali v domovino. Navadno se prevozi organizirajo z navadnim letom preko katerega izmed komercialnih letalskih ponudnikov, pri čemer je treba upoštevati pravila, vzpostavljena s Sporazumom o prevozu trupel (npr. krsta mora skozi rentgen, ne sme se videti – zavita je v posebno »kargo« vrečo). Ker pa je tokrat šlo za preminulega vojaka, je bil vsaj ta del organizacije malo lažji, saj so truplo pokojnika v domovino prepeljali s posebnim vojaškim letalom.

Ta sicer zelo specifični primer ponazarja zapletenost postopkov pri mednarodnih prevozih, kadar nas ali naše bližnje smrt doleti na tujem. Če pomislimo, da je na svetu več kakor 190 držav, od katerih ima vsaka prav gotovo svoje zahteve, ki jih moramo – če nimamo izkušenj – šele spoznati, je bistvenega pomena, da v primerih, ko moramo posmrtne ostanke prevažati preko mednarodnih meja, izberemo zanesljivega partnerja. Ta nam bo lahko s pomočjo bogatih izkušenj in dobrih odnosov z mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev pomagal najti pot iz labirinta.

* Zavod Pogreb ni tabu s tem ne prejudicira statusa Kosova in je v skladu z resolucijo ZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o kosovski deklaraciji o neodvisnosti.

Prispevek napisala Katarina Cvikl, objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 2

Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.