Ko umre bližnja oseba, se svojci po prvem šoku in bolečini kmalu soočijo tudi z vprašanjem, kako se od preminulega dostojno posloviti in predvsem – kako si to tudi privoščiti. Pogreb ni ravno poceni. Stroški osnovnega pogreba – ki vključujejo krsto iz lesa, leseno nagrobno obeležje, prevoz in pokop – v Sloveniji znašajo od 570 do 650 evrov. In to brez kakršnih koli posebnih želja. Ker pa je to za svojce lahko precej velik finančni zalogaj, je do začetka letošnjega leta država priskočila na pomoč in pokrila vsaj del stroškov.
Pravica do pogrebnine je do 1. januarja 2014 pripadala vsem zavarovancem v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Svojci, ki so poskrbeli za pokojnikov pogreb, so bili upravičeni do enkratnega zneska v višini 507,12 evra (torej okoli 80 odstotkov povprečne cene nujnih stroškov pogreba). To pa so urejali kar pogrebni zavodi sami, ki so znesek odšteli od računa. Pogrebnina je pripadala vsem, razen prejemnikom trajne denarne socialne pomoči in tistim, ki so bili oproščeni plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Posmrtnina pa je bila enkratna pomoč družinskim članom, ki jih je preminuli preživljal do svoje smrti (če so bili zavarovani po njem kot družinski člani). Največkrat je šlo za otroke, ki so se še šolali. Vsak takšen član družine je bil upravičen do enkratnega zneska v višini trenutne zajamčene plače, ki je nazadnje znašala 237,73 evra.
Ker sta bili pravici do pogrebnine in posmrtnine zagotovljeni v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, zdravstvo pa tone v finančnih težavah, se je vlada odločila, da ti pravici, ki z zdravjem ljudi nimata neposredne povezave, črta iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pravici so iz zdravstvene košarice pravic izključili z zdravstvenim interventnim zakonom konec oktobra 2013 in ju nato s popravki socialne zakonodaje uvrstili med socialne pravice. Od novega leta tako pripadata le še tistim, ki so pod pragom revščine.
Kdo je torej po novem upravičen do posmrtnin in pogrebnin?
Višina posmrtnine, ki je po novem enkratna denarna pomoč za vso družino, znaša 265,22 evra, kolikor znaša tudi osnovni minimalni dohodek. Posmrtnino po novem dobi le en družinski član, ki pa mora biti na dan smrti svojca upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Do zdaj so posmrtnino lahko dobili vsi vzdrževani člani – denimo več otrok. Zdaj pa je znesek enkraten za vse družinske člane. Do posmrtnin so sicer upravičene tudi družine, ki niso prejemnice socialnih pomoči, če ne presegajo cenzusa:
- dohodek samske osebe ne sme presegati 458,83 evra,
- za dve odrasli osebi brez otrok 591,44 evra in
- za dve odrasli osebi z enim otrokom 803,61 evra.
530,44 evra pa je višina izredne denarne pomoči pri kritju stroškov pogreba oziroma pogrebnine. Ta prav tako pripada samo tistim, ki so že tako na pragu revščine. To so tisti, ki so na dan smrti pokojnika upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, pa tudi:
- tiste samske osebe, katerih (skupni) lastni dohodek ne presega 606 evrov, oziroma
- družine, kjer ta ne presega 909 evrov.
To pa so tudi zneski, ki pri nas označujejo prag revščine. Pogrebnine in posmrtnine so torej odslej le za socialno najšibkejše. Mnogi od njih v preteklosti sploh niso bili upravičeni do teh pravic, saj niso imeli niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Kako uveljaviti ti pravici?
Postopke od sedaj vodijo centri za socialno delo in nič več Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, kot je veljalo doslej. Za uveljavljanje pravice do pogrebnine se postopek nekoliko podaljša. Svojci se najprej obrnejo na pogrebni zavod. Ta mora stranko povprašati o tem, ali prejema denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, in jo obvestiti o tem, da ji pripada pogrebnina. Nato pogrebni zavod izda račun ali predračun. A pozor: račun mora biti na ime svojca, ki je upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka! V nasprotnem primeru lahko družina izgubi pravico do pogrebnine. Nato se s predračunom (oz. računom) in dokazilom o smrti oglasijo na katerem koli centru za socialno delo.
Ta naj bi predvidoma v nekaj dneh izdal odločbo o pogrebnini. Stranka se nato z odločbo znova oglasi v pogrebnem zavodu, kjer ji pogrebnino upoštevajo pri končnem obračunu, tako da plača le še razliko do polne cene pogreba. Vlogo za uveljavitev posmrtnine skupaj z izpiskom iz matične knjige umrlih in številko tekočega računa (fotokopijo bančne kartice) pa bodo svojci prav tako po novem oddali na centru za socialno delo. Tako bo, dokler ne bo zaživel informacijski sistem, prek katerega bodo podatki dostopni avtomatsko in bodo, denimo, pogrebni zavodi lahko sami preverili, ali svojcu pripada pogrebnina ali ne.
Smo s spremembo zakonodaje res privarčevali?
Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo lani iz zdravstvene blagajne samo za pogrebnine in posmrtnine odšteli 9,5 milijona evrov (9.443.879 evrov za pogrebnine in 146.323 evrov za posmrtnine). Vsaj toliko naj bi torej zdravstvena blagajna privarčevala do konca letošnjega leta. Po drugi strani pa država te stroške plačuje iz drugega žepa – iz državnega proračuna. Znesek do konca leta naj bi bil sicer prepolovljen – okoli 4,5 milijona evrov, saj naj bi bilo upravičencev za polovico manj. Toda glede na najnovejše podatke, da je 400.000 ljudi izpostavljenih revščini, se zna zgoditi, da država ne bo veliko privarčevala. Ker pa si ljudje, ki so izključeni iz pravice do pogrebnine in imajo povprečne dohodke, težko privoščijo, da bi svojce pokopali, kot si želijo, bržkone posegajo po cenejših storitvah. To pa pomeni, da tudi država pobira manj davkov. Dejanski prihranek je torej težko napovedati, pokazala pa ga bo šele bilanca na koncu leta.
Sprememba zakonodaje je torej socialno najšibkejšim prinesla nove pravice, tistim s povprečnimi dohodki pa je stanje poslabšala.
Vse breme pogrebnih stroškov je tako v družinah, kjer zaslužijo več kot 909 evrov, padlo na njihova pleča. Vprašanje je torej, kako si tisti s povprečnimi dohodki sploh še lahko privoščijo pogreb.
Prispevek napisala Karmelina Husejnović, objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 3
