Kako poskrbeti, da pride dediščina v »prave roke«

Nemalokrat se zgodi, da zapustnik ni izrazil svoje poslednje volje (sestavil oporoke), a je vendarle želel, da njegovo imetje ne bi bilo razdeljeno brez upoštevanja njegovih želja, saj je morda garal vse življenje, da je pridobil neko premoženje, in bi rad videl, da do delitve tega ne bi prišlo »kar tako«, kot to določa zakon. A če ni zapustil veljavne oporoke, se bo zgodilo prav to. Premoženje, ki mu po smrti imetnika (zapustnika) pravno rečemo zapuščina, se bo razdelilo na podlagi zakona, ki bolj ali manj natančno določa, kaj in koliko pripade določeni osebi glede na njeno razmerje do zapustnika.

Zato je nujno, da zapustnik, ki želi, da njegovo imetje pride v roke točno določene osebe, sestavi oporoko. Le z veljavno oporoko se namreč lahko izognemo dedovanju na podlagi zakona. Seveda je pri tem treba upoštevati nujne dediče (v prejšnji številki je bilo natančneje razloženo, kdo so to; gre pa za osebe, ki ne glede na morebitne drugačne zapustnikove želje dedujejo del njegovega premoženja) oziroma čim bolj natančno obrazložiti njihovo morebitno dedno nevrednost (zakaj so izključeni iz dedovanja).

Možna rešitev, da pride dediščina v prave roke, je tudi, da se za to poskrbi še v času zapustnikovega življenja.

Pogosto so starši v skrbeh, kako veljavno urediti prehod svojega premoženja na enega izmed otrok, ki zanje skrbi, drugemu pa so npr. že podarili del svojega premoženja, a ta zanje ne želi niti slišati. Zaplet je lahko toliko večji, če vsi živijo v isti stanovanjski hiši. Pogost predlog je sklenitev pogodbe o preužitku, ki pa je lahko dvorezna rešitev; zato se je pred takim korakom priporočljivo posvetovati s pravnim strokovnjakom.

Oporoko lahko sestavi vsakdo, ki je v trenutku sestave razsoden in je dopolnil starost petnajst let.

Kasnejša izguba razsodnosti ne vpliva na veljavnost oporoke. Prav tako mora biti v oporoki izražena zapustnikova prava, svobodna volja (da k sestavi oporoke ni bil prisiljen z grožnjo, ali silo, ali pod vplivom zvijače ali zmote). Pri zmoti se upošteva tudi zmota o dejstvih, ki so oporočitelja nagnila k napravi oporoke. Vsi ti razlogi so lahko razlog za zahtevo za razveljavitev oporoke, ki jo lahko zahteva oseba, ki ima pravni interes (navadno so to dediči, ki bi dedovali po zakonu, po oporoki pa ne).

Svetovalni pravni kotiček www.pogreb-ni-tabu.si
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group
E: info@jkgroup.si | T: 0590 91 794

Vprašanje: Pred dobrim mesecem mi je umrl oče. V zadnjem obdobju življenja ni imel partnerke, pred štirimi leti pa se je razšel z izvenzakonsko partnerko, s katero je bil v zvezi približno deset let. Oče in bivša partnerka sta pred petimi leti skupaj kupila tudi stanovanje – vsak polovico. Zanima me, ali lahko njegova bivša izvenzakonska partnerka uveljavlja pravico do dediščine še za polovico njegovega dela stanovanja, glede na to, da ni bila njegova aktualna partnerka. Ta del naj bi namreč pripadal meni, ki sem njegov edini otrok in dedič.

Odgovor: Ne, nekdanja zunajzakonska partnerka ni zakonita dedinja po očetu. Če oče ni napisal oporoke, s katero bi ji zapustil polovico stanovanja, je ne more dedovati. ƒƒ

Zapustnik lahko določi enega ali več dedičev svojega premoženja. Če določena oseba umre pred zapustnikom, se dedovanju odpove ali postane dedno nevredna, lahko oporočitelj taki osebi v oporoki določi substituta (osebo, ki naj deduje namesto nje). Za določitev dedičev zadošča, da se navedejo podatki, po katerih se da ugotoviti, kdo je dedič. Dediču se lahko naloži tudi kakšna dolžnost, naj kaj stori, izpolni ipd., in se za to postavi rok ali kak drug pogoj, ki pa mora biti moralen, razumljiv in dovoljen.

Možna rešitev, da pride premoženje v prave roke, je tudi, da se za to poskrbi še v času zapustnikovega življenja. O tem pa več v eni od prihodnjih številk.

Možne načine veljavne sestave oporoke

Lastnoročna oporoka pomeni, da jo oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše s svojim osebnim imenom (lahko tudi z vzdevkom ali oznako družinskega razmerja).

Pri tem ne potrebuje nobenih prič, veljavna je tudi, če ne napiše datuma, a je to priporočljivo, če bi kdaj kasneje napisal novo oporoko, saj obvelja tista, ki je napisana kasneje.

Pisna oporoka pred pričami se sestavi tako, da oporočitelj lastnoročno podpiše listino, ki jo je bodisi sam natisnil bodisi jo je zapisal nekdo drug.

Oporočitelj mora biti sposoben brati in pisati v jeziku, v katerem je napisana oporoka. Nato v navzočnosti dveh polnoletnih prič izjavi, da je to njegova oporoka. Obvezno se morata na oporoko podpisati tudi obe priči, pri čemer je zaželeno, da navedeta, da se podpisujeta kot priči. Pri tem je pomembno, da so priče polnoletne, poslovno sposobne ter znajo brati in pisati. Priče ne morejo biti svojci, in sicer oporočiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, oporočiteljevi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh navedenih oseb in oporočiteljev zakonec.

Sodno oporoko sestavi sodnik okrajnega sodišča po izjavi oporočitelja.

Pred začetkom pisanja preveri oporočiteljevo istovetnost. Izjavo oporočitelja čim bolj dosledno zapiše v zapisnik in tudi opozori oporočitelja na predpise, ki bi ga morebiti omejevali pri njegovi svobodi razpolaganja. Pri tem ni nujno, da zna oporočitelj brati oziroma pisati, saj mu v tem primeru sodnik prebere oporoko, oporočitelj pa izjavi, da je to njegova poslednja volja. Če ne razume uradnega jezika, se oporoka sestavi v navzočnosti sodnih tolmačev in dveh prič, ki razumeta jezik oporočitelja in uradni jezik, saj se oporoka sestavi v uradnem jeziku (uradni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina, vendar sta na območju madžarske in italijanske skupnosti uradna jezika tudi jezika navedenih manjšin). Oporočitelj oporoko podpiše, prav tako tudi ostale navedene osebe. Če oporočitelj ne zna pisati, napravi ročno znamenje na vseh listih oporoke.

Glede na življenjske trende se lahko zapustniku pripeti, da se v trenutku, ko želi sestaviti oporoko, nahaja v tujini.

Oporoko, sestavljeno v tujini, slovenskemu državljanu sestavi bodisi konzularni bodisi diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve, po določbah o sodni oporoki (glej zgornji odstavek).

Na ladji oporoko sestavi poveljnik ladje, prav tako po določbah za sodno oporoko. Vendar taka oporoka preneha veljati po izteku tridesetega dne od vrnitve v Republiko Slovenijo. Te določbe veljajo tudi za oporoko, sestavljeno na letalu. Taki oporoki bosta veljavni le, če oporočitelj umre ali izgubi oporočno sposobnost v času do poteka tridesetih dni od vrnitve v Slovenijo.

Svetovalni pravni kotiček www.pogreb-ni-tabu.si
Svetuje Matija Jamnik, pogodbeni svetovalec pravne pisarne JK Group
E: info@jkgroup.si | T: 0590 91 794

Vprašanje: Zanima me, kakšen je vrstni red dedovanja. Umrla mi je mama, za nepremičnine je naredila oporoko, za denar, ki ga ima, pa ne. Ostali smo njen mož, jaz – hči – in vnukinja, ker je druga hči že umrla.

Odgovor: Vsi našteti dedujete premoženje, ki ni zajeto z oporoko, po enakih deležih, to je vsak 1/3.

Oporoko, sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem, se vojaškim osebam sestavi po določbah o sodni oporoki. Za »navadne« osebe pa velja, da lahko v tem času sestavijo ustno oporoko. Izredne razmere, zaradi katerih ni bilo mogoče sestaviti pisne oporoke, so denimo potres, poplave, epidemije ipd., lahko pa so to tudi okoliščine, ki se nanašajo zgolj na oporočitelja, npr. nenadna težka bolezen. Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema sočasno navzočima pričama. Priči jo morata čim prej zapisati in izročiti sodišču ali izjaviti voljo zapustnika pred sodiščem. Pričam ni treba znati pisati in brati, morata pa izpolnjevati ostale pogoje prič pri sodni oporoki.

Obstaja tudi notarska oporoka, in sicer kot oporoka v obliki notarskega zapisa ali pa kot pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju, z notarskim zapisom. Možna je tudi mednarodna oporoka.

Prispevek napisal Matija Jamnik, odvetnik, objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 3

Oglasi
Oznakededovanje

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.