Vlada RS je 20. julija potrdila dokument ‘Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020 – Korak naprej’. Na osnovi predlogov iz tega dokumenta – med katerimi so tudi spremembe pri dodeljevanju pogrebnin in posmrtnin – se pripravlja predlog zakona.
Trenutna ureditev dodeljevanja posmrtnin in pogrebnin
Nedavno smo že pisali o nameri vlade, da naj bi z že nekaj časa napovedano zdravstveno reformo spremenila pravila, ki veljajo za dodeljevanje pogrebnin in posmrtnin. Po trenutno veljavni zakonodaji so do pogrebnine upravičeni tisti, ki so poskrbeli za stroške pogreba pokojnika, če je bil ta pred smrtjo obvezno zdravstveno zavarovan. Posmrtnina je po drugi strani enkratni denarni znesek, do katerega so upravičene osebe, ki so bile po umrli osebi zavarovane kot družinski člani.
V obeh primerih se zneska dodeljujeta iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), in sicer na osnovi veljavnega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako je ZZZS v letu 2010 za pogrebnine namenil 9,15 milijona evrov (posamezni znesek znaša 507,12 evrov oziroma 760,68 evrov, če je zavarovanec umrl v tujini in je pokopan v Sloveniji), medtem ko so odhodki ZZZS za posmrtnine lani znašali 1,5 milijona evrov (posamezni znesek je enak trenutni zajamčeni plači, tj. 237,73 evrov). Kot so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje ta ureditev – če bo zdravstvena reforma sprejeta v obliki, v kakršni je predvidena na tej točki – kmalu ne bo več veljala, saj bi se obe storitvi ukinili oziroma dodeljevali le v zelo omejenem obsegu in ne več s strani ZZZS.
Predvidene rešitve predloga zdravstvene reforme
Vlada RS je 20. julija na redni seji obravnavala in potrdila izhodišča ter aktivnosti, predvidene v dokumentu ‘Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020 – Korak naprej’, ki predstavlja osnovo prihajajoče obsežne (in potrebne) reforme zdravstvenega sistema. Vlada RS je s tem ministrstvu za zdravje naložila, da na osnovi istega dokumenta oblikuje predlog zakona, s katerim se bodo načrtovane rešitve realizirale. Po besedah predstavnice ministrstva za zdravje je predlog zakona zdaj v pripravi. Pričakovati je, da bo končan v naslednjih nekaj tednih, torej do konca avgusta ali začetka septembra. V tem času, kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, pa potekajo razprave znotraj delovnih skupin, na podlagi katerih se lahko posamezna v dokumentu predlagana izhodišča še vedno spremenijo.
Tudi, ko bo predlog pripravljen, je jasno, da mora zakon skozi zakonodajni postopek v Državnem zboru, kar pomeni, da niti predlog zakona ne bo nujno dokončno določil vseh rešitev zdravstvene reforme ter s tem zapečatil usode pogrebnin in posmrtnin.
Kaj točno pa predvideva trenutna različica dokumenta?
Z namenom na eni strani pospeševati preventivo in promocijo zdravja ter na drugi strani izboljšati učinkovitost in preglednost zdravstvenega sistema se predlagane rešitve nanašajo tako na reorganizacijo ZZZS kot na spremembe zavarovalnih osnov in, kar je za nas najbolj relevantno, na spremembe v košarici zdravstvenih pravic, kamor sedaj spadajo tudi pogrebnine in posmrtnine.
Racionalizacija storitev v košarici zdravstvenih pravic
Košarica zdravstvenih pravic je danes, tako je zapisano v dokumentu, univerzalna. Vanjo so namreč vključene vse zdravstvene storitve, čeprav so le redke v celoti financirane iz javnih sredstev, tj. obveznega zavarovanja. Takšna ureditev povzroča neenakosti med različnimi sloji prebivalstva ter slabšo dostopnost tistih storitev, ki so ključnega pomena za zdravje ljudi. Na podlagi sedaj veljavnega predloga bi se tako osnovna košarica racionalizirala, kar pomeni, da naj bi se nekaj pravic povsem izločilo (čeprav naj bi se v splošnem dostopnost pravic povečala). Med izločenimi storitvami bodo med drugim predvidoma tudi pogrebnine in posmrtnine.
Trenutni predlog kot eno izmed rešitev namreč navaja popolno izločitev pogrebnin kot socialnih storitev, tj. kritja standardnih stroškov pogreba, iz košarice. Financiranje ter storitev namreč ni predvideno niti iz proračuna niti s strani ZZZS. Posmrtnine kot prav tako izrazito socialne storitve so tudi izločene iz košarice, vendar le v omejenem obsegu; še vedno se bodo dodeljevale socialno šibkim, a se bodo prenesle na financiranje iz proračuna ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kot se glasi trenutni predlog, bi jih prejemali le tisti, ki prejemajo socialno pomoč, tako pa bi odhodki iz tega naslova po trenutnih izračunih znašali le okoli 300.000 evrov, kar je približno petkrat manj kot v dosedanjih obdobjih.
Kot so nam zagotovili na ministrstvu za zdravje, bo javnost o vseh napredkih pri sprejemanju nove zdravstvene reforme na tem področju pravočasno obveščena. Ker pa je zakonodaja še v procesu nastajanja, lahko vsi skupaj sodelujemo v javni razpravi.
Vir:
