Prižiganje sveč ob dnevu spomina na mrtve

V času, ko se bliža 1. november, vsako leto opozarjamo na obremenitev, ki jo za okolje predstavljajo odslužene in nepravilno odvržene sveče. Tudi letos se nam zdi, da je to pravi čas, ko lahko spregovorimo o ekološkosti pokopališč pri nas ter alternativah, ki so nam na voljo.

“Prižgimo svečo manj”

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje se Slovenci nahajamo v svetovnem vrhu po porabi sveč na prebivalca. V letu 2010 je bilo namreč na prodajne police danih okoli 6,8 milijona kilogramov nagrobnih sveč. Od tega smo skupaj zbrali le okoli 2,3 milijona kilogramov odpadnih sveč. Po zaključenem ločevanju od elektronskih sveč in ostalih odpadkov so v podjetjih na Jesenicah in na Hrvaškem reciklirali 823 ton odpadnih nagrobnih sveč. Poraba sveč, ki letno v Sloveniji znaša več kot 20 milijonov, je še posebej visoka v času 1. novembra, ko tradicionalno obiskujemo grobove preminulih sorodnikov, prijateljev in znancev.

Čeprav je mogoče sveče v veliki meri reciklirati – v sekundarne surovine je mogoče predelati tako ohišje iz plastike, ostanke parafina kot kovinski pokrov – je ministrstvo za okolje RS letos pričelo z osveščevalno akcijo “Ali bi prižgali svečo manj?”. Ministrstvo je kampanjo pospremilo z geslom: “Predniki vam ne bodo zamerili, če boste letos prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni”.

Akcija je sicer že spodbudila kritike marsikaterega svečarja, ki meni, da bi lahko ministrstvo s tem škodovalo njegovi gospodarski panogi. Toda noben odpadek ni dober odpadek, in čeprav trditev svečarjev, da sveče okolju niso škodljive, ker jih je moč predelati, deloma drži, ne moremo mimo velikega razkoraka, ki obstaja med številom prodanih sveč ter tistimi svečami, ki se dejansko znajdejo med ločenimi odpadki v reciklirnih otokih.

Kakšne pa so bolj ekološke alternative, ki so na voljo tistim, ki vseeno čutijo potrebo, da svoj spomin na prednike in druge drage osebe izrazijo z nečim oprijemljivim?

Pravilno ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami

Četudi preminule osebe sveč dejansko ne potrebujejo in žarenje le-teh v noči služi bolj nam samim, saj nam daje občutek, da smo storili nekaj dobrega, se zavedamo, da je navada železna srajca. Če torej ne moremo mimo tradicije, da 1. novembra na pokopališču prižgemo večje število sveč, poskrbimo vsaj za to, da bomo z njimi pravilno ravnali, ko jih bomo odvrgli. Državni zbor je na pobudo ministrtva za okolje in prostor že pred tremi leti sprejel uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Z njo je urejeno ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč, kar v praksi pomeni, da se na pokopališčih poleg zabojnikov za biorazgradljive odpadke, plastično embalažo in druge odpadke nahajajo tudi posebni zabojniki za odpadne nagrobne sveče.

V sklopu teh prizadevanj se je lani na Jesenicah odprla tudi ena izmed prvih predelovalnic za reciklažo sveč sploh. Kljub predelavi nagrobne sveče predstavljajo obremenitev za okolje; pri sežiganju materialov, iz katerih so izdelana ohišja sveč, denimo nastanejo strupeni plini. Zato menimo, da je vseeno pomembno, da vsak zase razmislimo o zmanjševanju porabe nagrobnih sveč – zlasti ob dnevu spomina na mrtve.

Električne sveče in sveče iz obstojnih materialov

Poleg najpogosteje uporabljenih plastičnih sveč so že nekaj časa na tržišču tudi sveče iz obstojnejših materialov od plastike, denimo iz stekla. V teh je možno polnila menjavati, kar pomeni, da z njihovo uporabo nastane manj odpadnih materialov. Drugo možnost predstavljajo električne sveče, ki so prav tako bolj obstojne. Le občasno je treba menjati baterijske vložke. Tudi pri elektronskih svečah pa se zastavlja vprašanje pravilnega ravnanja z odpadki, poleg tega pa v oči bode tudi svetlobno onesnaževanje, ki ga tako elektronske kot navadne nagrobne sveče lahko povzročajo.

Tako ne čudi, da je prednostna naloga celotne Evrope v ravnanju z odpadki preprečevanje njihovega nastajanja. Na drugem mestu je priprava odpadkov za ponovno uporabo, sledi recikliranje ter druga predelava, npr. energetska predelava, šele na zadnjem mestu je samo odlaganje. Kako torej povsem preprečiti nastajanje odpadnih nagrobnih sveč, ob tem pa ne pozabiti na naše prednike?

Virtualne sveče ali darovanje v dobrodelne namene

Če vsemu zapisanemu navkljub še vedno menite, da svoje navade obiskovanja grobov ne morete spremeniti, imamo za vas še nekaj predlogov. Strinjamo se z vami, da se mrtvih najlepše spomnimo s tem, da jih obiščemo na mestu njihovega večnega počitka. Toda to lahko storimo tudi ne da bi ob tem prižgali sveče. Ministrstvo za okolje je tako vzpostavilo tudi posebno spletno stran, na kateri lahko prižgete virtualno svečo ter z njo počastite spomin na preminule osebe. Pobudi ministrstva se je pridružila tudi Slovenska Karitas, ki tiste, ki se bodo odpovedali nakupu sveč in s tem prihranili kakšen evro, poziva, naj prihranjeni denar darujejo za fanta, ki zaradi mišične atrofije potrebuje klančino za avtomobil. Več o dobrodelni akciji.

Zaključimo torej lahko, da lahko obenem naredimo nekaj dobrega tako za še živeče osebe kot za tiste, ki živijo le še v naših spominih ter okolje. Vse, kar moramo storiti, je le, da spremenimo svoje mišljenje in navade. To pa je odvisno le od nas samih in naše volje...

Viri:

Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.