Vsa ljudstva, po vsem svetu imajo posebne praznike in rituale povezane z mrtvimi. Na našem ozemlju je odvisno od oblati in obdobja, kako in kdaj se to dogaja. Tudi ime se spreminja, npr. Dan mrtvih, Vsi sveti, Dan spomina na mrtve, Dan spomina na svete mučence, Dan vernih rajnih…
Včasih so dnevi posvečeni mrtvim državni prazniki, včasih ne. Včasih so v času jeseni, ker so povezani z odmiranjem narave, včasih so vključeni v kak drug praznik (npr. Bajram), nekje jih imajo večkrat na leto. Pogosto pa je datum povezan s tragičnim dogodkom, ko je umrlo veliko ljudi (npr. 11. septtember).
Ob spominu na mrtve se pogosto obiskujejo grobovi, prižigajo sveče in prinašajo rože, ponekod tudi hrana. Verni molijo, nekateri imajo večja bogoslužja. Pri nas se ljudje pogosto dobijo ob določeni uri na pokopališčih in se potem družijo ob dobri jedači in pijači, včasih pa so revnim in otrokom pred pokopališči nosili kruh.
Največkrat se vsi ti rituali odvijajo na isti način, kot se je to dogajalo iz roda v rod. Redkokdaj pa ljudje razmišljajo o smislu in namenu le teh. Dobro je, da se zavedamo svojih korenin in lepo se je ustaviti kdaj v vsakdanjem hitenju ter se malo ozreti nazaj in stopiti v stik z našimi predniki in umrlimi bližnjimi. V razmišljanju o njih, se z njimi spet povežemo, najdemo uteho, se spominjamo veselih in srečnih dni, ki smo jih preživeli skupaj.
Istočasno je to čas za razmislek o lastni minljivosti. Ne razmišljamo le o naši smrti, ampak predvsem o tem ali živimo polno življenje. Memento mori (lat. zavedaj se lastne minljivosti) namreč ne opozarja na smrt, ampak na življenje. Na to bi se morali spomniti tudi ostale dni v letu.
Kaj je torej tisto, ki nas vsako leto množično popelje na pokopališča?
Praznično se oblečemo, kar kaže na spoštljiv odnos, ampak ni dolgo, kar sem slišala reči gospo, da zaradi klimatskih sprememb na pokopališče ob 1. novembru ne more več obleči »pelcmontla«. Koliko sveč gori na grobu xy? Kdo sveče letos ni prinesel? Si videla ono ikebano, morala je biti zelo draga …? Poznate koga, ki Dneva spomina na mrtve ne mara in odpotuje na kratek oddih, da se mu izogne?
Ste opazili, da prvi november zadnja leta traja skoraj ves teden? Ste imeli kdaj slabo vest, da ste šele na 1. novembra prinesli svečke, ker prej niste utegnili?
Veste, da vsako leto ostane 4500 ton ostankov sveč na grobovih? Jih mrtvi res potrebujejo toliko ali pa morda z njimi in velikostjo ikeban sporočamo kaj živim?
Svet se spreminja in sedaj se je dobro vprašati ter ozavestiti tudi o lastnem odnosu do čaščenja spomina na mrtve. Kaj nam osebno pomeni in kako ga želimo praznovati? Kaj je njegov globlji pomen? Ekološki in potrošniški moment naj bosta temelja naših odločitev za prihodnje. Morda je sedaj dober čas za bolj pristen bolj duhoven in bolj življenju prijazen odnos.
Sabina Šilc, univ.dipl. psihologinja in družinska terapevtka.
Vir:
- Fotografija: www.sxc.hu