10. september, svetovni dan preprečevanja samomora

Svet vsako leto 10. septembra obeleži dan preprečevanja samomora. Čeprav je od te priložnosti letos pretekel že dober teden, velja opozoriti na nekaj najpomembnejših mitov o preprečevanju samomora. Ti so namreč v splošni javnosti močno prisotni, vendar niso nujno tudi v skladu z dejstvi, zato ne bi smeli biti v središču le enkrat letno, ko so oči javnosti uprte v to temo, temveč ves čas.

O samomorih smo sicer pisali že večkrat v kategoriji "Pomoč v stiski", zato tokrat izpostavljamo le najpomembnejše; med osrednjimi miti je morda ta, da lahko samo strokovnjaki – in nihče drug – preprečijo samomor. V nasprotju s prevladujočim mnenjem raziskave kažejo, da je preprečevanje tragedij, torej tudi samomorov, stvar vsakega izmed nas. Pri tem lahko sodeluje kdorkoli in ne le strokovnjaki, kot so denimo usposobljeni psihologi. Podobno pogosto menimo, da bo pogovor o samomoru osebo, ki o tem že razmišlja, nadalje spodbudil k izvršitvi tega dejanja; dejansko pa strokovnjaki trdijo, da lahko prav s pogovorom o samomoru bistveno prispevamo k znižanju morebitne tesnobe ter s tem k znižanju tveganja za impulzivno dejanje.

Obenem je pomembno, da se predvsem laiki zavedamo tudi zgrešenega mnenja, da ljudje, ki o samomoru govorijo, tega nikoli ne bi storili, in da je samomor največkrat nepričakovano dejanje. Dejstva nasprotno govorijo, da velika večina tistih, ki dejansko storijo samomor, svojo namero predhodno nakaže ali o njej celo eksplicitno govori z namenom, da bi priklicali pomoč. Samomor tako – četudi pogosto sledi nekemu prelomnemu dogodku, ki služi kot sprožilec – ni povsem nepričakovano in impulzivno dejanje.

Nasprotno, samomorilci v veliki meri o tem premišljujejo že dolgo vnaprej in morda misel na samomor večkrat tudi opustijo ter ponovno obudijo. Slednje pa zopet kaže tudi na to, da samomor lahko preprečimo, četudi se je posameznik o izvršitvi samomora že 'odločil'. V povezavi s tem in v luči svetovnega dneva preprečevanja samomora je tako nujno še enkrat poudariti, da je samomor moč preprečiti s pozitivnimi aktivnostmi, med katere šteje v prvi vrsti pogovor.

Torej, nikar ne oklevajte, v kolikor je med vašimi bližnjimi oseba, za katere menite, da bi lahko bila nagnjena k samomorilnim dejanjem. Med pogovorom omenite temo samomora in se o tem iskreno ter brez zadržkov pogovorite. Morda boste s tem nekoč rešili življenje.

Mit 1

Nihče ne more preprečiti samomora.

Dejstvo: Če bodo ljudje v stiski deležni pomoči, najverjetneje ne bodo več samomorilni.

Mit 2

Samo strokovnjaki lahko preprečijo samomor.

Dejstvo: Kdorkoli lahko pomaga preprečiti tragedijo, preprečevanje samomora je skrb vsakogar izmed nas.

Mit 3

Pogovor o samomoru bo nekoga, ki o njem razmišlja, ujezil in povečal tveganje za samomor. 

Dejstvo: Pogovor o samomoru znižuje tesnobo, omogoča komunikacijo in zniža tveganje za impulzivno dejanje. Vprašanje o samomoru ne bo nikogar, ki o tem še ni razmišljal, napeljalo k takšni odločitvi ali razmišljanju.

Mit 4

Posamezniki, ki razmišljajo o samomoru, svojih namenov ne razkrivajo.

Dejstvo: Raziskave so pokazale, da večina posameznikov v tednu pred poskusom samomora svoje namene na različne načine sporoča bližnjim.

Mit 5

Posamezniki, ki govorijo, da bodo naredili samomor, ga nikoli ne naredijo.

Dejstvo: Nevarno je, če grožnje s samomorom razumemo samo kot izsiljevanje in ne verjamemo, da posameznik resno razmišlja o tem, da bi ga dejansko izpeljal. Večina oseb, ki naredijo samomor, namreč svojo namero na nek način nakaže ali o njej celo govori. 

Mit 6

Samomor je povsem nepričakovano dejanje.

Dejstvo: Čeprav so nekatera dejanja videti nepričakovana in impulzivna, ker sledijo nekemu hudemu dogodku (prepir, izguba nekoga ali nečesa), je največkrat oseba o tem že prej razmišljala in je bil dogodek le sprožilni dejavnik. Večina ljudi o samomoru premišljuje že dolgo pred dejanjem, čeprav lahko misel vmes večkrat opusti in ponovno obudi.

Mit 7

Ko se posameznik odloči, da bo izpeljal samomor, ga ne more nič ustaviti.

Dejstvo: Samomor sodi med tiste oblike smrti, ki jih lahko preprečimo; vsaka pozitivna aktivnost lahko reši življenje.

Mit 8

Če se posamezniku po daljšem obdobju depresivnosti naenkrat izboljša počutje, ni več v nevarnosti.

Dejstvo: Ta trditev drži le redko in je lahko zelo nevarna. Pogosto namreč ljudem, ki so depresivni in se enkrat odločijo za samomor, ta dokončna odločitev (določitev datuma samomora, načina samomora) pomeni trenutno olajšanje in zato delujejo sproščeni. To se lahko kaže preko nenadnega boljšega razpoloženja pri sicer depresivnem, apatičnem posamezniku, lahko pa opazimo tudi druge oblike vedenja, na primer pisanje oporoke (pri sicer fizično zdravem, mladem človeku) ali razdajanje svojih predmetov. Ob takem vedenju je potrebno vprašati, kaj se dogaja in poiskati pomoč.

Viri:

  • Materiali so nastali v okviru dela Slovenskega centra za raziskovanje samomora (UP Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2, Koper)
  • Foto: www.sxc.hu
Oglasi
Oznakesamomor

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.