Odnos do smrti v starosti

Smrt je za večino ljudi nekaj, kar odrivamo stran od sebe. Že s samo mislijo nanjo ne moremo dolgo zdržati, želimo se je ogniti in o njej čim redkeje  govoriti. Drugače je pri starejših, pri katerih je misel na smrt postala njihova vsakdanja sopotnica in zato ni več tako tuja in grozna.

Smrt je za večino ljudi nekaj, kar odrivamo stran od sebe. Že s samo mislijo nanjo ne moremo dolgo zdržati, želimo se je ogniti, jo nadomestiti s katero drugo  ali o njej čim redkeje  govoriti. Ko pa razmišljamo o smrti, pa naj bo to pogosto ali poredko, nas preplavijo raznoliki, vendar močni občutki. Strah pred neznanim, pred bolečinami, ki so posledica neozdravljive, kronične bolezni, zaskrbljenost zaradi najbližjih, ki bodo izgubili ljubljeno osebo, obžalovanje in žalost, da je za nas življenje končano, groza ob minljivosti, upanje, da umremo čim kasneje. Ljudje se smrti bojimo, strah je skrit v stavkih, kot so: "Ne govori mi o smrti. Saj še nisem star, da bi razmišljal o smrti. Smrt je nekaj, kar je daleč stran od mene. Lahko zamenjamo temo?"

A ko se ljudje bližajo jeseni življenja in ko o smrti razmišljajo pogosteje, jo tudi lažje sprejemajo. Postane pojem neizbežnega, naravnega, zadnje dejanje nas vseh. Ko okrog ostarelega umira vedno več sorodnikov, znancev, sosedov, prijateljev, sošolcev, mu postane smrt nekako domača, zvesta spremljevalka, manj neprijetna, grozna, srhljiva. Stari ljudje po radiu poslušajo osmrtnice, da slišijo, kdo od znanih in neznanih je umrl, koliko je bil star in od kod prihaja. Ko poslušajo osmrtnice, pravzaprav žalujejo za temi ljudmi, razvijejo sočutje do umrlega in žalujočih svojcev, zlasti če gre za poznano osebo ali osebo iz kraja, kjer so nekoč živeli ali živijo. Ob tem večkrat globoko zavzdihnejo, dih v sebi nosi obžalovanje in olajšanje. O smrti se pogovarjajo s sosedami, prijatelji, sorodniki. Te teme so stalno na tapeti. Ne gre za obrekovanje, ampak srečanje na neki skupni in končni točki, ki vse nas povezuje. Tudi ko zazvonijo zvonovi v cerkvi in naznanjajo smrt ali pogreb, postanejo pozorni in povprašajo naokoli, kdo je preminil. V mislih jim namenijo misel, molitev ali obujajo spomine na to osebo.

V starosti ljudje resnično pričnejo vrednotiti svoje življenje, osebe, s katerimi so hoditli po istih in različnih poteh. Razmišljajo, kaj bi drugače naredili, spremenili, ponovili, zamenjali, izbrisali iz svojega življenja. Kaj je bilo najbolj vredno, kaj najmanj? Zakaj so nekatere stvari ugotovili šele sedaj? So bližnjim in ljudem okrog sebe izkazovali dovolj ljubezni, naklonjenosti, nežnosti, nasmehov, toplih besed? Sem bila dobra mama, oče, brat, sestra, hči, sin, stara mama, stari oče, stric, teta, sestrična? Kakšne vtise so pustil v drugih ljudeh? Če bi bila še enkrat mlada, bi se učila jezikov, potovala, si zgradila hišo v hribih, na morju, naredila vozniški izpit, sebi večkrat kaj privoščila. Ob vrednotenju življenja se porajajo tudi vprašanja, kdo in na kakšen način bo razvijal in negoval odnos s preminulo osebo. Sprašujejo se, kdo bo žaloval za njimi, ko jih več ne bo med živimi? Se bodo spomnili nanje, jim prižgali svečko, obiskovali grob, nanj prinašali rože, se z njimi pogovarjali ob grobu in doma, s prijatelji, sorodniki. Jih bodo pogrešali ali pa si morda celo oddahnili, da jih ni več med živimi? 

Mlade pripovedovanje starih o smrti, umrlih in bolnih jezi, sprašujejo jih, če se ne znajo o ničemer drugem pogovarjati s sosedami, prijateljicami, ko pijejo kavo ali se pogovarjajo na cesti, v trgovini, za domačim plotom. Ne razumejo še njihovega sveta, v katerem biva sprava s smrtjo in sočutje do ljudi, ki so odšli in so z osebami v pogovorih tako ali drugače, čeprav samo bežno, povezani. Misel o smrti je postala njihova tiha vsakodnevna sopotnica, ki ni več grozna, morbidna, tuja, ampak domača, poznana in zato toliko manj zastrašujoča. Oni so nanjo bolj ali manj pripravljeni.

Prispevek pripravila Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psihologinja, spec. zakonske in družinske terapije, svetovalka v svetovalnicah Pogreb ni tabu

Po psihološko pomoč v zvezi s soočanjem s smrtjo in žalovanjem se lahko vedno obrnete k omenjeni strokovnjakinji, v brezplačni svetovalnici.

Vir fotografije:

Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.