V klasični glasbi sta najbolj znani in ganljivi deli na temo smrti otrok Mahlerjeve Pesmi za umrlimi otroki in Schubertova Smrt in deklica.
Avstrijski skladatelj Gustav Mahler (1860-1911) je bil rojen v židovski družini v manjšem mestu na Češkem. Že od rane mladosti ga je močno zaznamovalo zavedanje bližine smrti, saj je šest njegovih bratov in sester umrlo že v otroštvu. Eden je naredil samomor pri petindvajsetih letih. Gustav je bil najstarejši izmed preživelih otrok in je pazil na druge otroke.
Mahler je leta 1901 spoznal Almo Schindler, s katero se je leto pozneje poročil. Imela sta dve hčerki, Mario in Anno. Obe deklici sta zboleli za davico, a je mlajša preživela, starejša pa je pri petih letih umrla.
S pisanjem cikla Pesmi za umrlimi otroki (Kindertotenlieder) je Mahler začel že leta 1901, torej leto pred poroko in leto pred rojstvom prve hčerke. Dokončal ga je šele leta 1904, ko je že bil oče dveh hčerkic. Prva izvedba tega dela je bila na Dunaju v začetku naslednjega leta.
Gre za cikel petih pesmi za glas in orkester na besedila Friedricha Rückerta: Zdaj dan spet nov bo v soncu vstal, Zdaj šele vem, zakaj tak mračen plamen, Kadar mamica tvoja, Na sprehod odšli so, mislim včasih, Ob takšni vihri.
Mahlerjevi ženi se je zdelo nedoumljivo, kako lahko oče dveh hčerk piše glasbo na besedila žalostink o smrti otrok. Zdelo se je kot izzivanje tragične usode, ki se je dve leti in pol po krstni izvedbi skladbe uresničila s smrtjo starejše hčerke.
Avstrijski skladatelj Franz Schubert (1797-1828) je kljub kratkemu življenju napisal ogromno del, med katerimi zavzemajo posebno mesto njegovi samospevi (Lieder). Nekatere izmed njih je uporabil tudi kot teme svojih instrumentalnih skladb. Tak primer je samospev Smrt in deklica (Der Tod und das Mädchen), ki ga je kasneje uporabil za temo drugega stavka (Andante) svojega Godalnega kvarteta št. 14 v d-molu.
Besedilo za Smrt in deklico si je Schubert sposodil pri nemškem pesniku Matthiasu Claudiusu. Gre za pogovor med deklico in smrtjo, kjer deklica prosi smrt, naj gre proč, saj je še mlada (»Ich bin noch jung«). Smrt pa ji odgovori, naj ji poda roko, saj je njena dobra prijateljica, v katere objemu bo nežno spala.
Samospev je bil napisan leta 1817, ki je bilo za Schuberta uspešno, saj je začel izvajati svoja dela po dunajskih salonih (to so bili znameniti dogodki, imenovani »schubertiade«). Godalni kvartet z naslovom »Smrt in deklica« pa je Schubert ustvaril leta 1824, ko je bil že hudo bolan.
Članek pripravila Anita Prelovšek.
