V Srbiji zaradi neplačanih računov izkopavajo posmrtne ostanke pokojnikov

Letna najemnina za grob, ki v srbskem mestu Kragujevac znaša 4,82 evra, je očitno za marsikoga previsoka. Mogoče se za naše razmere sliši neverjetno, da ljudje ne morejo plačati tako nizke vsote na letni ravni, vendar če pomislimo, da znaša povprečna plača v Srbiji 372 evra, morda to niti ni tako presenetljivo. Toda po drugi strani preprost izračun pokaže, da letna najemnina predstavlja zgolj 1,3 odstotka povprečne mesečne plače.

Vprašanju višine stroška navkljub, je direktor javnega komunalnega podjetja Gradska groblja v Kragujevcu sprejel odločitev, da če svojci pokojnika ne plačajo najemnine za grob, posmrtne ostanke prekopljejo v skupni grob. Ob tem se poraja vprašanje, ali je to upravičeno in ali je moralno. Na očitke da je to početje neetično, saj si vsak zasluži dostojanstven večni počitek, direktor omenjenega podjetja, Dragan Radović, odgovarja s povratnim vprašanjem:

"Je morda etično to, da nekdo pozabi na svojega očeta, mater, otroka, babico, dedka, da niti ne obišče njegovega groba niti ne plača res simbolične najemnine za grob," je pojasnil direktor.

Previsoka najemnina
Zaradi neplačanih obveznosti so dolžniki upravljavcu pokopališča dolžni nekaj več kot 460.000 evrov (52 milijonov dinarjev), tako velikega dolga pa javno podjetje po besedah direktorja Radovića ne more več prenesti. Tudi podjetje ima namreč velike stroške, saj na pokopališču kosi travo, ureja cvetje, pozimi pa čisti sneg. Poleg tega je dolžno skrbeti za 24-urno varovanje pokopališča. Vse te storitve seveda nosijo svojo ceno. Poleg tega direktor Radović svojo odločitev utemeljuje tudi z zakonsko podlago, ki da mu narekuje, da lahko grobove, ki nimajo plačanih obveznosti, odstopi drugemu povpraševalcu.

Ponovni prekop je mogoč
Ob tem dodaja, da neplačnike stalno opominjajo, naj plačajo zapadle obveznosti, vendar so opomini zaman. Tako je podjetje Gradsko groblje posmrtne ostanke pokojnikov iz neplačanih grobov prisiljeno prekopati v skupno grobnico. To so vzpostavili na pokopališču Bozman, kjer so tudi postavili skupno ploščo z izpisanimi imeni.

V podjetju so dejali le še to, da je ponovni prekop v individualni grob mogoč, vendar bodo morali vsi tisti, ki bodo to hoteli, najprej poravnati svoj dolg. Ob tem pa se nam poraja vprašanje smiselnosti ukrepa, ki ga je sprejelo komunalno podjetje iz Kragujevca. Tudi prekop iz individualnega v skupni grob namreč ni brezplačen, zahteva delo, čas in nosi s seboj tudi druge stroške. Koliko bo torej podjetje s tem prihranilo, če je težava v pomanjkanju sredstev? 

Varuh občanov neobveščen 
Obenem je pravna zastopnica občanov Milica Vuletić že pozvala pristojne, naj ustanovijo komisijo in preučijo ta občutljiv primer. Ob tem je poudarila, da občani morajo plačati račune, vendar je področje pogrebništva v tem dotičnem primeru zelo specifično. 

Sprašujemo se, kako bi takšno ali podobno situacijo rešili pri nas?
Če primerjamo podatke ugotovimo da letna najemnina za enojni grob na ljubljanskih Žalah znaša 34,50 €, kar predstavlja slovenske 3,5 % povprečne mesečne plače. Kljub temu pa v Sloveniji še vedno dovolj redno plačujemo prispevke, da ni še nobeno javno komunalno podjetje poseglo po ekstremnih ukrepih ...

V čem je torej razlika? Ali je v Srbiji resnično finančna kriza tako velika, da si ljudje ne morejo privoščiti niti plačila minimalne najemnine? Ali pa imajo preprosto manj pietetni odnos do preminulih, so bolj malomarni in plače raje porabijo za 'pomembnejše stvari', na edino, kar je še ostalo po pokojnem pa pozabijo? Morda pa imajo podobne dileme tudi direktorji ostalih javnih komunalnih podjetij, le da se niso odločili za tako izrazite ukrepe?

Vsekakor je zadeva zelo občutljiva. Čas bo pokazal, kaj bodo ukrepi prinesli v prihodnosti. Mogoče porast v številu žarnih pokopov, ki so v Srbiji še vedno prava redkost, čeprav so načeloma take vrste pokopi cenejši, nižje pa so tudi najemnine žarnih grobov.

Članek pripravila Vesna Panić.

Viri:

 

Oglasi

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.