Ureditev in zasaditev grobov je posebna tema, saj je vedno treba upoštevati spoštovanje pietete, ne da bi bili ob tem vsiljivi, z naročnikom pa je treba biti še posebej obziren.
Načrtovanje ureditve groba mora biti zelo premišljeno, saj želimo, da bo ta skladno in lepo urejen ter da njegova poznejša oskrba ne bo preveč zamudna in draga. Od naročnika poskušamo izvedeti, katera rastlina je bila pokojniku še posebej ljuba, nato pa poskušamo najti njeno pritlikavo različico, če pa nam to ne uspe, lahko posadimo tudi osnovno vrsto te rastline, ki jo gojimo na grobu kot "bonsaj".
Pomembna je torej osnovna ureditev, ki naj bo dolgoročna, rastline naj bodo pritlikave in nižje rasti. Zato izberemo nižje rastoče sorte, ki nikoli ne prerasejo površine. Tako ni treba razmišljati, kako jih bomo pozneje, ko zrastejo, odstranili in zamenjali z novimi in nižjimi.
Zelo pomembno je, da izbiro rastlin uskladimo z vrsto tal (peščena, ilovnata itd.), čeprav glede tega pogosto nimamo posebne izbire, saj so pokopališča locirana na za rastline najmanj primernih talnih površinah in moramo zato zelo pogosto za dobro rast novega nasada zemljo nadomestiti. Upoštevati moramo tudi lego (sonce, senca, polsenca, izpostavljenost vetru) in morebitne druge za rastline pomembne dejavnike. Predvsem moramo paziti, da v vsakem primeru izberemo neobčutljive rastline.
Seveda je pomembna tudi cena, pri čemer je za lepo ureditev groba seveda potreben določen finančni minimum, ki za nov grob velikosti štirih kvadratnih metrov znaša okoli 100 evrov. Ta cena zajema peščeno zastirko, nasuto na za vlago propustno tkanino, nekaj zelikavih trajnic in manjšo grmovnico. Nova zasnova ureditve žarnega groba pa je mogoča že za 40 ali 50 evrov, medtem ko je za dopolnitve in obnove, kamor sodijo tudi sezonske zasaditve (2-krat letno) treba odšteti najmanj 100 evrov, če je treba vsaj polovico groba zasaditi s sezonskimi rastlinami. En kvadratni meter ureditve stane približno 50 evrov.
Pri odločitvi glede zasaditve različnih rastlin lahko izbiramo med naslednjimi:
Drevesa
Grob je zelo majhna površina, zato na njem ni mogoče zasaditi skupine dreves. Zasadimo lahko le takšna drevesa, ki ne zrasejo preveč, ali pa jim ne dovolimo zrasti višje od dveh metrov. Skupine pritlikavih dreves, ki v višino največkrat zrasejo do višine dveh metrov, niso nič nenavadnega, saj lahko brez težav zasadimo:
- koničaste smreke (PICEA CONICA GLAUCA, PICEA CONICA LAURI itd.);
- nizko srebrno smreko (PICEA PUNGENS GLAUCA GLOBOSA);
- ozek pokončni brin (JUNIPERUS VIRGINIANA SKY ROCKET);
- smaragdni klek, bodiko (ILEX AQUIFOLIUM);
- prevešavo vrbo (SALIX CAPREA PENDULA);
- pisanolistno pritlikavo vrbo (SALIX HAKURO NISHIKI).
Osamelci
Najpogosteje na grobove sadimo osamela drevesa nižje ali pritlikave rasti, kakor so na primer:
- prevešava breza (BETULA PENDULA YOUNGII);
- japonski javor (ACER JAPONICUM);
- pahljačasti javor (ACER PALMATUM DISSECTUM).
Pri osamelcih je treba zelo paziti, da se ne razrastejo tako, da bi ovirali okolico in kazili njeno urejeno podobo.
Grmovnice
Pri grmovnicah, primernih za grobove, je izbira večja, saj obstaja veliko vrst grmovnic, ki se razrastejo do približno 70 centimetrov v višino.
Plazeče grmovnice
Zrastejo od pet do 20 centimetrov v višino. Pokrovne oziroma plazeče grmovnice so za zasaditev na grobovih izjemno iskane, kadar želimo zmanjšati oskrbo groba na minimum, prekriti površino, zadušiti plevel in ustvariti celovitost ene rastlinske vrste. Primeri prekrovnih grmovnic, primernih za zasaditev na grobovih: 
- COTONEASTER DAMMERI,
- GENISTA LYDIA,
- HEDERA HELIX,
- ERICA CARNEA,
- EOUNYMUS FORTUNEI EMERALD GOLD,
- EUONYMUS FORTUNEI EMERALD GAIETY,
- JUNIPERUS HORIZONTALIS GLAUCA,
- PINUS MUGHO PUMILI.
Plazeče grmovnice ne sadimo vedno same; lahko jih dopolnjujemo z nekoliko višjimi, jih sadimo kot podrast osamelim drevesom, jih kombiniramo s trajnicami in tudi s sezonskim cvetjem.
Nizke grmovnice
Zrastejo od 20 do 70 centimetrov v višino. Najpogosteje jih uporabimo kot skeletno zasaditev, ki jo dopolnjujemo. Z njimi robimo, jih strižemo in jih oblikujemo (BUXUS SEMPERVIRENS, LAVANDULA ANGUSTIFOLIA, SANTOLINA CUPRESOCYPARISUS itd.). So del dopolnitve pokrovnih grmovnic in zelikavih trajnic. Lahko jih uporabimo za mešane zasaditve dveh ali več rastlinskih vrst v odtenkih ene barve in kot podlago za dopolnitev s sezonskim cvetjem.
Grmovnice kot osamele rastline
Pogosto je treba na naročnikovo željo ali ker gre morda za priljubljeno rastlino pokojnika zasaditi tudi grmovnico kot osamelo rastlino. Ob tem poskušamo najti najnižjo različico te rastlinske vrste in seveda izbrati tako, da bomo kljub vsemu dosegli učinek pravega habitusa, cvetenje, teksturo in strukturo rastline. Če želimo na primer posaditi španski bezeg, naj bo to ena izmed starejših vrst, ki zraste samo meter in pol v višino. Pri vrtnicah se odločimo za odporno čajevko ali angleško rožo, torej za grmičasto vrtnico. Če nimamo ustrezne nižje različice, razmislimo, kako bi z nego dosegli cvetenje. Če nam to ne uspe, poskusimo z naročnikom uskladiti zasaditev oziroma njemu prepustimo odločitev, ali naj izbrano rastlino posadimo kljub slabšim možnostim za njeno uspešno rast in cvetenje.
Zelikave trajnice
Izjemno velika izbira rastlin omogoča tudi njihovo zelo pestro uporabo:
- zasadimo jih lahko kot pokrovne rastline in celovitost ene rastlinske vrste;
- kombinacija pokrovnih trajnic in kontrast z nekoliko višjimi;
- zasaditev kot odtenek kombinacije ene barve listov in cvetov;
- kombinacija teksture listov kot kontrastni rastlini (zaobljena in koničasta tekstura);
- blazinasta zasaditev pod osamelim drevesom ali grmovnico;
- trave v raznih barvnih odtenkih kot enotna zasaditev;
- trajnice kot mešana zasaditev s sezonskim cvetjem;
- trajnice kot dopolnilo grmovnicam;
- trajnice kot dopolnilo sezonskemu cvetju.
Sezonsko cvetje
Sezonsko cvetje je mogoče zasaditi na veliko načinov, z njimi lahko ustvarimo zelo raznovrstne zasaditve. Če smo pri tem pazljivi, je uspeh zagotovljen.
Pri izbiri sezonskega cvetja, ki je samostojna zasaditev ali dopolnilo, je izjemno pomembna barva, saj lahko uporabimo več rastlinskih vrst v odtenkih ene barve ali pa različne rastlinske strukture in teksture povežemo v eni barvi. Odlična kombinacija je tudi izvedba zasaditve, ko k izbrani rastlini z dvobarvnimi cvetovi dodamo rastline v eni od barv cvetov. Poleg tega izjemne možnosti dajejo rastline z listno barvitostjo, ki jih lahko uporabimo brez cvetočih rastlin. Zasaditev na grobu poskušamo izvesti tako, da je sezonsko cvetje dopolnitev in ne vodilna kultura; če je kljub vsemu vodilna kultura, pa izbiramo kombinacijo rastlin, ki daje vtis trajne zasaditve.
Članek pripravil Simon Ogrizek, dipl. inž. agr. in hort., vodja PE Vrtnarstvo, PUP Velenje d. d.
Članek je bil objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 1, 2012.
