Z novim letom do pogrebnin in posmrtnin upravičeni le tisti, ki so pod pragom revščine. Pogrebnina se dvigne iz 507 evrov na 530 evrov, posmrtnina pa iz cca. 240 evrov na 265 evrov.
Ko umre bližnja oseba, se svojci po prvem šoku in bolečini kmalu soočijo tudi z vprašanjem: kako se od preminulega dostojno posloviti in predvsem, kako si to tudi privoščiti? Pogreb ni ravno poceni. Stroški osnovnega pogreba - ki vključujejo krsto iz lesa, leseno nagrobno obeležje, prevoz in pokop - v Sloveniji znašajo od 570 eur do 650 eur. In to brez kakršnih koli posebnih želja. Ker pa je to za svojce lahko precej velik finančni zalogaj, je doslej država priskočila na pomoč in pokrila vsaj del stroškov.
Pravica do pogrebnine je pripadala vsem zavarovancem v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in tako so svojci, ki so poskrbeli za pokojnikov pogreb bili upravičeni do enkratnega zneska v višini 507,12 eur (torej okoli 80% povprečne cene nujnih stroškov pogreba). To pa so urejali kar pogrebni zavodi sami, ki so znesek odšteli od računa. Pogrebnina je pripadala vsem, razen prejemnikom trajne denarne socialne pomoči in tistim, ki so bili oproščeni plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Posmrtnina pa je bila enkratna pomoč družinskim članom, ki jih je preminuli preživljal do svoje smrti (če so bili zavarovani po njem kot družinski člani). Največkrat je šlo za otroke, ki so se še šolali. Vsak takšen član družine je bil upravičen do enkratnega zneska v višini trenutne zajamčene plače, ki je nazadnje znašala 237,73 evrov.
Ker sta bili pravici do pogrebnine in posmrtnine zagotovljeni v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, zdravstvo pa tone v finančnih težavah, se je vlada odločila, da ti pravici, ki z zdravjem ljudi nimata neposredne povezave, črta iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravici so iz zdravstvene košarice pravic izključili z zdravstvenim interventnim zakonom konec oktobra 2013 in ju nato s popravki socialne zakonodaje uvrstili med socialne pravice. Z novim letom bosta tako pripadali le še tistim, ki so pod pragom revščine.
Kdo bo torej po novem upravičen do posmrtnin in pogrebnin?
Višina posmrtnine, ki je po novem enkratna denarna pomoč za vso družino, znaša 265,22 eur, kolikor znaša tudi osnovni minimalni dohodek. Posmrtnino bo po novem dobil le en družinski član, ki pa mora biti na dan smrti svojca upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Do zdaj so posmrtnino lahko dobili vsi vzdrževani člani – denimo več otrok. Zdaj pa bo znesek enkraten za vse družinske člane. Bodo pa do posmrtnin upravičene tudi družine, ki niso prejemnice socialnih pomoči, če ne bodo presegale cenzusa:
- dohodek samske osebe ne sme presegati 458,83 eur,
- za dve odrasli osebi brez otrok 591,44 eur
- in za dve odrasli osebi z enim otrokom 803,61 eur.
530,44 evra pa bo višina izredne denarne pomoči pri kritju stroškov pogreba oziroma pogrebnina. Ta bo prav tako pripadla samo tistim, ki so že tako na pragu revščine. To so tisti, ki so na dan smrti pokojnika upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, pa tudi:
- tistim samskim osebam, kjer njihov (skupni) lastni dohodek ne presega 606 evrov
- oziroma družinam, kjer ta ne presega 909 evrov.
To pa so tudi zneski, ki pri nas označujejo prag revščine. Pogrebnine in posmrtnine bodo torej odslej le za socialno najšibkejše. Mnogi od njih v preteklosti sploh niso bili upravičeni do teh pravic, saj niso imeli niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Se bo zaradi novosti zgodilo podobno kot z varstvenim dodatkom ali socialno pomočjo?
Spomnimo se množičnega odrekanja varstvenemu dodatku, ko so se ljudje izvedeli, da se jim bo država po smrti »usedla« na njihovo lastnino. Tisto malo, kar so si v življenju uspeli prigarati in bi radi zapustili svojim otrokom ali vnukom, naj bi si država polastila v zameno, ker so nekaj let prejemali socialne pomoči. Na ministrstvu menijo, da se ta zgodba ne bo ponovila s posmrtninami in pogrebninami. Čeprav namreč po novem ti dve pravici veljata za socialni pravici, pa zaradi koriščenja le teh pokojnikova družina ne bo ob dediščino, kot to velja pri denimo varstvenem dodatku. Država pri dedovanju premoženja prejemnikov ne bo terjala svojega deleža.
Kako uveljaviti ti pravici?
Za tiste, ki bodo svojca izgubili do vključno 31. 12. 2013, bodo pravice veljale še po starem. Tudi postopek za uveljavljanje pravic bo enak kot do zdaj: vse formalnosti glede pogrebnine uredijo na pogrebnem zavodu, ki poskrbi za pogreb. Svojcu oziroma plačniku pogreba pa pogrebnino odštejejo od končnega računa. Za pridobitev posmrtnine (možno jo je uveljavljati v enem letu od smrti) pa morajo svojci vložiti zahtevek na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri tem je treba predložiti izpisek iz matične knjige umrlih in številko tekočega računa (fotokopija bančne kartice) za nakazilo zneska.
Za smrti po 1. januarju 2014 pa bodo postopke vodili Centri za socialno delo in nič več ZZZS. Za uveljavljanje pravice do pogrebnine se postopek nekoliko podaljša. Svojci se najprej obrnejo na pogrebni zavod. Ta mora stranko povprašati o tem, ali prejema denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek in jo obvestiti o tem, da ji pripada pogrebnina. Nato pogrebni zavod izda račun ali predračun. A pozor: račun mora biti na ime svojca, ki je upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka! V nasprotnem primeru, lahko družina izgubi pravico do pogrebnine. Nato se s predračunom (oz. računom) in dokazilom o smrti oglasijo na katerem koli Centru za socialno delo. Ta naj bi predvidoma v nekaj dneh izdal odločbo o pogrebnini. Stranka se nato z odločbo znova oglasi v pogrebnem zavodu, kjer ji pogrebnino upoštevajo pri končnem obračunu, tako da stranka plača le še razliko do polne cene pogreba. Vlogo za uveljavitev posmrtnine skupaj z izpiskom iz matične knjige umrlih in številko tekočega računa (fotokopijo bančne kartice) pa bodo prav tako svojci po novem oddali na Centru za socialno delo. Tako bo, dokler ne bo zaživel informacijski sistem. Ta naj bi predvidoma zaživel 1. septembra 2014, ko bodo podatki dostopni avtomatsko in bodo denimo pogrebni zavodi lahko sami preverili, ali svojcu pripada pogrebnina ali ne.
Smo res privarčevali s spremembo zakonodaje?
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje smo lani iz zdravstvene blagajne samo za pogrebnine in posmrtnine odšteli 9,5 milijonov evrov (9,443.879 evrov za pogrebnine in 146.323 evrov za posmrtnine). Torej vsaj toliko naj bi zdravstvena blagajna privarčevala v prihodnje. Bo pa država plačala te stroške iz drugega žepa – iz državnega proračuna. Znesek naj bi bil sicer prepolovljen – okoli 4,5 milijonov evrov, saj naj bi bilo bo upravičencev za polovico manj. Toda glede na najnovejše podatke, da je 400 tisoč ljudi izpostavljenih revščini, se zna zgoditi, da država ne bo veliko privarčevala. Ker pa si bodo ljudje, ki so izključeni iz pravice do pogrebnine in imajo povprečne dohodke, težko privoščili, da bi svojce pokopali, kot si želijo, bodo zagotovo posegali po cenejših storitvah. To pa pomeni, da bo tudi država pobrala manj davkov. Dejanski prihranek je torej težko napovedati.
Sprememba zakonodaje torej socialno najšibkejšim prinaša nove pravice, tistim s povprečnimi dohodki pa se stanje poslabšuje. Vso breme pogrebnih stroškov bo tako v družini, kjer zaslužijo več kot 909 evrov, padlo na njihova pleča. Vprašanje je torej, kako si bodo tisti s povprečnimi dohodki še lahko privoščili pogreb?
Prispevek napisala: Karmelina Husejnović
Fotografija: www.sxc.hu
Pozdravljeni,
ker smo ravno v takšni situaciji, sem naključno naletel na tole čudovito spletno stran za katero lahko takole na hitro rečem, da človeku odpre oči v nove dimenzije takrat ko to resnično potrebuješ. Hvala uredništvu z željo še tako naprej.
Hkrati imam vprašanje ali dva in sicer po kolikšnem času zastara pravica do pogrebnine oziroma pravica do posmrtnine?
Po vlogi za pogrebnino in posmrtnino objavljeno na http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/
se zahteva namreč kot dokazilo o višini dohodkov vlagatelja
izpis prometa na računih vlagatelja za zadnje tri mesece.
Vprašanje je katerih mesecih? Ali zadnjih treh pred smrtjo svojca vlagatelja, ki uveljavlja pravico ali zadnjih treh pred vložitvijo vloge (zastaranje?), kar pa je lahko tudi po npr. nekaj mesecih?
Hvala za odgovore.
Lahko je Bratušek Alenko SRAM, za vse TO kar je napisano zgoraj, zakaj BRATUŠEK ALENKA NE ŽIVI Z 500 EURI ?????????? Naj se pobere, ali pa naj da svoje eure, saj jih ima preveč, jih tudi ne zasluži, šolo si je itak kupila !!!!!!
kmetauzarka