Strokovna ekskurzija v Tuzlo in Srebrenico je del spominskega projekta 8372 živih spominov, ki ga izvajata Kulturno-izobraževalni zavod Averroes in Zavod Pogreb ni tabu. Namen ekskurzije je, da slovenski javnosti približamo zgodbo Srebrenice, izkažemo podporo preživelim, se poklonimo umrlim ter na podlagi lastne izkušnje doživetja Srebrenice 20 let po groznem genocidnem dejanju širimo univerzalno sporočilo miru, medsebojnega spoštovanja in razumevanja.
Pričetek: 10. april, 2015 @ 16:00
Konec: 12. april, 2015 @ 22:00
Program ekskurzije (PDF, 616KB)
Predvideno je, da se v soboto 11. aprila 2015, udeležimo mirnega shoda, ki ga vsakega 11. v mesecu organizirajo preživele matere in žene iz Srebrenice. Vsakega meseca se jim pridružijo številni mimoidoči, organizacije, posamezniki in tako izkažejo svojo podporo in razumevanje. Ne glede na vse druge pogoje in okoliščine se matere zbirajo vsakega 11. v Tuzli kjer s specifično vrvjo na kateri so nanizani kosi blaga z izpisanimi imeni pogrešanih in ubitih v genocidu, krožijo po mestu in sklenejo krog na trgu Srebrniških žrtev v Tuzli. Občutek, ko si del kolone je ne opisen, pravijo mnogi, ki so se demonstracij že udeležili, saj ne glede na to, da nosiš zgolj kos blaga je to mnogo več. Po pričevanju mnogih je občutek enak živemu spominu čeprav mnogi ne poznamo žrtev.
Bivanje v Tuzli bomo izkoristili tudi za obisk nevladne organizacije BOSFAM, ki je nastala v vojnih letih, ko so mnoge žene in otroci pregnani iz svojih domov poiskali novo zatočišče v različnih centrih. Na tragedijo, ki jih je doletela niso bile pripravljene in mnoge so potrebovale pomoč. Nastal je BOSFAM, ki izhaja iz imena bosanska familija (bosanska družina). Družina kot osnova, jedro pripadnosti, varnosti, zaupanja, podpore in ponosa. Bosanska družina je vedno polna raznovrstnosti, širokega srca kot tudi sama Bosna. V bosanski družini delajo in se družijo Bosanske ne glede na leta, versko ali nacionalno pripadnost ter izobrazbo. Primarni cilj organizacije je bil in ostal, da ponudi pogoje za samopomoč. Njihov namen je, da nudijo podporo samim sebi skozi različna usposabljanja in izobraževanja, da ženske lahko same odločajo o sebi in svoji družini, da so informirane, da zaslužijo in da se jim ponudi lokalna podpora pri iskanju izvorov kateri jim lahko pomagajo pri različnih travmah in posledicah, ki jih je za seboj prineslo vojno dogajanje v Bosni. Organizacija ponuja tako psihosocialno pomoč kot tudi ekonomsko pomoč za osebno rast. Prepoznavne so bo različnih ročnih delih predvsem ćilimih (preprogah) na katerih so izvezena imena žrtev genocida. To je njihov način boja proti pozabi kot tudi podpora preživelim. Izdelale so Ćilim sjećanja (Preprogo spomina), ki ga sestavljajo manjši panoji velikosti 40×40. En ćilim predstavlja eno osebo. Pripravljeni panoji sestavljajo večjo celino oziroma ćilim.
Preostanek sobote bomo izkoristili za obisk določenih kulturnih znamenitosti Tuzle.
Nedelja, 12. aprila, je predvidena za obisk Spominskega centra v Potočarjih. Še preden obiščemo Spominski center nas bo sprejel župan občine Srebrenica g. Ćamil Duraković.
Spominski center Potočari je mesto kjer so pokopane najdene in identificirane žrtve genocida v Srebrenici. Z odločbo visokega predstavnika Wolfgang Petrischa od 25. oktobra 2000, določena je lokacija spominskega centra kot tudi ustanovitev posebne fundacije ”Srebrenica-Potočari”, ki bo skrbela za delovanje centra. Nasproti spominskega centra se nahaja tudi tovarna akumulatorjev, zgradba iz predvojnega časa, ki jo je uporabljala nizozemska vojska. Tudi tovarna danes pripada Spominskemu centru.
Ameriški predsednik Bill Clinton je v septembru leta 2003 uradno odprl spominski center. Leta 2003 je vkopanih prvih šesto identificiranih žrtev genocida. Do danes jih je, po podatkih Spominskega centra Potočari, identificirano in vkopano 5137 žrtev. Uradno naj bi bilo 8372 vseh žrtev vendar po pričevanju mnogih preživelih je ta številka mnogo večja.
Obisk Spominskega centra Potočarji vključuje obisk notranjosti centra, uro zgodovine o dogajanju iz leta 1995, ogled kratkega dokumentarnega filma in obisk spominske sobe.
Zakaj naj se odločim obiskati Potočarje?
Za mnoge od nas je dovolj že samo zavedanje, da se je v Srebrenici leta 1995 zgodil genocid. Ob tem se zavedamo, da je bil to največji množični pokol civilistov po drugi svetovni vojni. Takšna dejanja so vedno pospremljena z najhujšimi izrazi zlobe, sovraštva in mučenja. Vsekakor obisk Potočarjev in srečanje s preživelimi zahteva psihično in emocionalno predpripravo, ki pa ni nemogoča. Organizatorja spominskega projekta 8372 živih spominov se zavzemata, da se o krutih zgodovinskih dejstvih mora govoriti, o sovraštvu in ubijanju. Ne smemo biti tiho!
Dejstvo, ki nas lahko vedno fascinira, ko obiščemo Srebrenico ali se srečamo s preživelimi je to, da ne obstaja želja po maščevanju. To je dober znak svetle prihodnosti, ker v kolikor želja za maščevanjem obstaja, potem ona ne ugasne, samo nadaljuje svojo pot in traja dalje. Sprejeti moramo zgodovinska dejstva z razumevanjem drugih in drugačnih. To lahko storimo tako, da se poistovetimo z drugimi. Zato je zelo pomembno, da obiščemo Srebrenico in se ”dotaknemo” vsega, kar so ti ljudje doživeli, da bi lahko o tem govorili in se tudi zavzemali za mir in svobodo bodočih generacij.
OBISK KOT IZKAZ SPOŠTOVANJA DO UMRLIH IN PODPORA PREŽIVELIM JE NAJMANJ KAR LAHKO STORIMO.
Program ekskurzije (PDF, 616KB)
V kolikor se nam želite pridružiti, vas prosimo, da se vpišete podatke v obrazec, ki se nahaja na dnu povezave - prijava.
