Kdaj preveč dela pretrese dušo?

Zdravje se opredeljuje kot telesno, socialno in duševno blagostanje. Ne gre le za odsotnost bolezni, temveč zdravje predstavlja dobro počutje, ko lahko zadovoljno delamo in uresničujemo svoje potenciale. V Sloveniji je število samomorov od leta 2000 do 2010 upadalo, po tem letu pa so se številke ustalile. Predvidevamo, da je prenehanje upada tudi posledica ekonomske krize, ki gotovo povzroča več družinskih in osebnih stisk. Vendar smo hkrati veseli, da zaenkrat pri nas ni prišlo do večjega povečanja števila samomorov, k čemur je verjetno prispevala tudi večja ozaveščenost javnosti glede tega problema.

preobremenjenost_na_delu

Včasih je delovno okolje tisto, kjer se spremembe v krhanju duševnega zdravja dolgo časa skrivajo. K temu pripomoreta stigmatiziranost in skrb, da bi zaradi razkritja bolezni ostali brez službe. Vendar ima skrivanje tudi negativne posledice: ljudje, ki zbolijo za depresijo, lahko sčasoma postanejo preobremenjeni in ne zmorejo več opravljati službenih obveznosti.

Težave in kritični dogodki v službi pa so lahko sprožilec, ki vodi k aktivnemu razmišljanju o samomoru. V takih primerih je ravno delovno okolje tisto, kjer se prepoznajo spremembe pri človeku.

Preprečevanje samomora v delovnih okoljih se ne osredotoča le na delovno zadovoljstvo. To je seveda pomembna komponenta, ki jo sestavljajo delovne naloge, medosebni odnosi, nagrade, ki jih prejmemo za delo, itd. Vendar se tudi v organizacijah, kjer je visoko delovno zadovoljstvo, lahko najdejo takšni, ki zbolijo.

Zato je ključnega pomena, da v organizacijah znajo prepoznati ljudi v stiski. To pomeni, da so pozorni na nenadne spremembe vedenja, čustvovanja in mišljenja svojih zaposlenih.

Pomembno je, da lahko v stiski sodelavcu zaupamo težave, saj to poveča občutek iskrene skrbi za drugega in pomaga pri razbremenitvi osebe v stiski. Hkrati je pomembno tudi, da se osebo v stiski usmeri k iskanju strokovne pomoči, če je to potrebno.

Včasih je treba osebo v stiski tudi razbremeniti nekaterih službenih dolžnosti. S tem ji omogočimo nekaj več možnosti za skrb zase in za bolj mirno delovno okolje. V Angliji so letos v okviru oddaje Vse je v umu (All in the Mind) BBC Radia 4 nagradili razumevajočega šefa podjetja, ki je pomagalo svojemu zaposlenemu na poti okrevanja. Šef podjetja je namreč nekaj let nudil oporo zaposlenemu, ki se je soočal z različnimi epizodami depresije in samomorilnih mislih. Kasneje je zaposleni povedal, da sta ga šefova skrb in pozitivna naravnanost pogosto ohranjali pri življenju. Takšne pozitivne aktivnosti lahko okrepijo medsebojno skrb in hkrati pomagajo, da kot družba skrbimo za bolj prijazne medosebne odnose.

Če čutiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilne misli, poišči strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika ali na:

  • 112 – center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
  • 116 123 – zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
  • 116 111 – TOM – telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)
  • 01 520 99 00 – klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)

Prispevek napisala Vita Poštuvan, univ. dipl. psih., objavljen v reviji Pogreb ni tabu, št. 3

Oglasi
Oznakesamomor

Oddaj komentar

Ta stran uporablja Akismet za odstranjevanje neželenih komentarjev. Kako skrbimo za vašo zasebnost.