Facebook postaja digitalno pokopališče, vsak dan 10 tisoč novih “mrtvih” profilov

Na določeni točki bo na Facebooku več profilov umrlih oseb kot živečih. In za tiste, ki bodo oz. bomo ostali, se jim bo spremenil način dojemanja smrti.

Na dan, ko sem izvedel, da je v letalski nesreči umrl prijatelj, sem odprl prenosni računalnik in odtipkal njegovo ime. Mislil sem, da mi bo obisk njegovega profila dal kanček miru in da mi bodo

njegove pretekle objave priklicalev spomin njegov glas, smisel za humor ter dogodivščine. Med ogledom njegovega profila, sploh ne bi vedel, da je preminil, če ne bi bil objavljen čas in datum njegovega pogreba.

Ni ga več med nami, odšel je.

Če bi na Facebooku naleteli na njegov profil, sploh ne bi vedeli, da ga ni več med nami dokler ne bi prišli do osmrtnice.

No, saj na nek način je živ. Na Facebook-u.

Kristalno jasno nam je, da v realnem življenju ne preživimo naših teles. V digitalnem svetu je zgodba malce drugačna, tukaj nekako ostajamo. Izkušnja obiskovalca, ki naleti na profil umrle osebe, je taka, kot da na nek način ta oseba še živi...seveda na spletu.

 

 

Vsak dan naj bi umrlo med 8–10 tisoč Facebook uporabnikov, številke še naraščajo.

Ali naša nenehna navzočnost v digitalnem svetu spreminja način umiranja? Kaj to pomeni za tiste, ki žalujejo?

Število mrtvih na Facebooku hitro narača. Leta 2012 je bilo na Facebook-u 30 milijonov profilov mrtvih oseb, le 8 let po tem, ko je bil Facebook predstavljen svetu. Ta številka pa narašča. Vsak dan naj bi umrlo med 8 – 10 tisoč Facebook uporabnikov.

Nekega dne bo število umrlih uporabnikov Facebooka preseglo žive. Facebook postaja digitalno pokopališče.

Veliko profilov umrlih oseb je označenih z besedo “Remembering” in se s to oznako nehajo prikazovati med zgodbami in na zidovih drugih oseb, npr.: opomnik za rojstni dan, predlogi prijateljev. Še vedno je veliko profilov umrlih, ki nimajo te oznake, kar pomeni, da o njihovi smrti skoraj da ni ne duha ne sluha. To na nek način pomeni, da njihova digitalna identiteta ostaja živa.

Družabni mediji so nas dodobra naučili kaj pomeni moč trenutka. Povezovanje z ljudmi po celem svetu – v trenutku. S to instantnostjo je prišel čas, da razmislimo o tem kaj prihaja za tem – naša zapuščina.

V preteklosti je bil prej privilegij kot navada in le redki so bili deležni “nesmrtnosti” preko njihovih zapisanih del. Toda digitalna tehnologija je to hitro začela spreminjati. Zdaj vsak izmed nas v povprečju preživi 12ur/teden na socialnih omrežjih, kjer pišemo avtobiografijo in jo seveda okrasimo s fotografijami.

Kaj pa če bi lahko živeli večno? Kot digitalni avatar?

V družbi se velikokrat vprašamo o objavljenih vsebinah, katero tako zelo pridno objavljamo. Kaj se zgodi z njimi? Imamo še kaj zasebnosti? Bo tako moj spomin živel večno?

V zadnjih parih letih je nekaj podjetij naredilo korak naprej k izvedbi digitalne duše. Med njimi je tudi slovensko podjetje s platformo www.vspomin.com, eterni.me. Prva vam omogoča, da za preminulo osebo ustvarite profil, kamor lahko kdorkoli položi cvetje, zapiše misel, prižge svečko. Druga obljublja, da z njo ustvarite digitalno verzijo vas samih. Ta verzija bo živela večno. Smrt je sigurna, kaj pa če res lahko živimo kot digitalni avatarji. To celo pomeni, da se bodo naši zanamci z nami lahko pogovarjali oz imeli z nami interakcijo. V bistvu tako, kot da govorijo z nami.

 

 

Če oseba živi dalje v digitalnem svetu, kako to vpliva na način žalovanja?

Verjetne faze žalovanja so: šok, zanikanje, bolečina in strah, pogajanje oz. barantanje, krivda, jeza, žalost oz. Depresija, razumevanje, sprejetje in vizija za naprej.

Dandanes velikokrat slišimo, da naše ljubljene osebe ne odidejo, Veza se spremeni, ampak še vedno je tu. Še vedno je del žalovanja, spustiti iz rok določene zadeve in tako lažje živeti dalje. Vendar nam digitalna doba tega ne dovoli popolnoma. Ne pusti nam pozabiti.

V preteklosti je imelo spominjanje na preminule osebe fizičen element. Moral si oditi na pokopališče, v cerkev, domov,… ali vzeti v roke fotografije, da si lahko vzpostavil to vezo.

Na Facebooku je vse shranjeno v tem trenutku, vedno in za vedno.

 

 

Do danes še niso našli dobre rešitve problema rastočega števila umrlih oseb na Facebooku – digitalni duhovi. Edino upanje je, da bo internet počasi začel pozabljati določene informacije.

 

 

Oglasi

Leave a reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.