Paliativna oskrba

Paliativna medicina predstavlja eno izmed novih vej medicine, ki obravnava bolnike s progresivno in napredno boleznijo (karcinogeno ali ne karcinogeno), katere primarni cilji so nadzor trpljenja (fizičnega, psihičnega, socialnega in duhovnega) in izboljšanje kakovosti življenja.

Bistvo paliativne oskrbe

Ena izmed pomembnih oblik usmerjanja občutkov je odprta in iskrena komunikacija v kateri umirajoči prejema naklonjenost, podporo ter tudi možnost, da izrazi svoje občutke in o njih spregovori. Bistveno se je na pacienta obračati kot na partnerja, kot na enakopravno osebo, ki ima težavo in katera od zdravnika tudi pričakuje pomoč. Pacient mora negovalcem enostavno zaupati.

Bolezen, strah pred smrtjo, občutki, da je smrt realno mogoča ali da je že blizu, vodi do rekapitulacije odnosa v družini na splošno, kot tudi tistih, ki so povezani neposredno z bolnikom. Kaže se na način, da bolezen pretrese celotno družino, jo pelje v krizo, zbližuje in združuje (v nekaterih primerih pa tudi poglablja nesporazume in težave, ki obstajajo že od prej). Pomembno je, da se stresna situacija čim prej premaga, da se vzdržuje komunikacija ter da se vzpostavi novo ravnotežje, ki ponuja nove priložnosti. V tem smislu družina pričakuje in išče pomoč strokovnjakov, ki se ukvarjajo z bolniki.

Pri pogovorih z bolnikom, družina ne sme izključiti vsakodnevne aktivnosti in malenkosti, ki se v tem trenutku lahko zdijo za bolnika nepomembne.

Življenjska doba obolelih za rakom se daljša, prisotne so tudi faze, ko se stanje poslabša in faze, ko se izboljša, ponovno zdravljenje in zdravstvene intervencije. Zaradi takšnih dogodkov je zelo pomembno družino pripraviti na takšno stanje, ki bo trajajoče ter ne postavljati diagnozo o trajanju bolezni in pričakovanem dnevu smrti.

Če smo prej bili nagnjeni k optimizmu in humorju, ni potrebno potem postati "smrtno" resni, se osredotočati le na stvari povezane z boleznijo. Takšno obnašanje lahko pri bolniku izzove občutek izoliranosti, izgubljenosti in tudi sam se bo bolj koncentriral na bolezen, kot pa samo življenje.

Pacientu in okoli njega je potrebno zagotavljati običajen pretok informacij iz družine, službe, prijateljskih krogov ter tudi aktualnih družbenih dogodkov, o katerih se trenutno govori. Če se uspe obdržati takšna komunikacija, pomeni, da pacient ni orientiran z mislimi samo na bolezen ampak, da je v njem prisotno tudi upanje. To mu potrjuje, da ga bolezen ni onesposobila, izključila iz toka dogodkov.

Paliativna nega doma

Težje oboleli si velikokrat želijo svoje zadnje trenutke preživeti v svojem domu. To je posebej izrazito v primerih, kjer obstaja ustrezna zdravstvena oskrba, ki se ukvarja tako z bolnikom kot z njegovo družino. No, pred zadnjimi trenutki, nekateri bolniki izberejo nego doma, kadar so zagotovljene tri osnovne zahteve: da kategorizacija bolezni takšno nego dovoljuje, da dom to omogoča in da želi družina aktivno sodelovati pri oskrbi.

Prednosti zdravljenja na domu so številne. Lasten dom daje občutek neodvisnosti in psihološkega blagostanja - to je prostor pristnosti in udobja, brez institucionalnih zakonitosti, kot so na primer v bolnicah. V svojem domu se bolnik druži z domačimi, s katerimi skupaj sodelujejo ter načrtujejo razne aktivnosti.